SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - Prireditve


srečanje zamejskih planincev dne 9.6.2013 pri gostilni Riepl v Podpeci pri Železni Kapli


Arhiv po letih : 2006 - 2005 - 2004 - 2003 (pritisni gumbe na spodnjem delu strani)

 

Prireditve 2016-2015-2014-2013-2012-2011-2010-2009-2008-2007


Prireditve 2016:


17.2.2016 Otvoritev 30. natečaja "Planine v sliki" v k&k centru v Šentjanžu - 20 fotografov je poslalo svoje fotografije. Žirija pod vodstvom Toma Weissa je ocenila tako: 1. mesto fotografija Ivane Stefaner-Weiss z naslovom "Stov-Mačinska pvanina", 2. mesto Matej Jezernik, 3. mesto Ivan Lukan. Sledilo je predavanje pooblaščenca Južne Tirolske za ledinska imena - Johannesa Ortnerja - o projektu iz leta 1997 - zbiranje 173.000 ledinskih imen na Južnem Tirolskem.


28.2.2016 - 38. pohod Arihova Peč, katerega se je ob zelo slabem vremenu udeležilo okoli 320 planincev. V Čemernico se je podal tudi škof Schwarz v spremstvu župnika Bucha in predsednika Caritasa Pepa Marketza. Skof je tam opravil spominsko in spravno molitev za žrtve vojne.


7.5.2016 - turna smuka na Oberlercherspitz (3107m)


15.7.2016 SAEULECK


 

Prireditve 2014:


Več kot 400 udeležencev na 36. zimskem pohodu Arihova peč!

Nad 400 pohodnikov z avstrijske Koroške in Štajerske, Slovenije, Italije in celo s Hrvaške je v nedeljo sodelovalo na medtem že 36. izdaji “Arihove peči”, ki ga od leta 1979 dalje skupno prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in Slovensko prosvetno društvo "Rož" v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo.
Pohod je v povsem zimskih razmerah – na Bleščeči je bilo več kot en meter snega (!) - tudi letos vodil od Polanca na Čemernici s prva do obnovljenega partizanskega bunkerja oz. spominske plošče pod Arihovo pečjo in nato po dobro zavarovnih strminah do koče Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči (1.084 m). V dolino so se pohodniki vrnili mimo Ressmannove koče k zabavnem zaključku pri Polancu. Na pohodu, ki je potekal v več ali manj suhem vremenu, tudi letos ni manjkalo družabnosti - ne na koči na Bleščeči, kjer so pohodnike pričakali člani SPD Celovec, ali pri Ressmanovi koči, kjer je tokrat opravljal “službo” Hanzi Lesjak, in tudi ne v cilju na Čemernici, kjer je bila za pohodnike pripravljena malica, pijača in tudi glasba. Vsak udeleženec je nadalje prejel diplomo za udeležbo na pohodu, zelo zvesti pohodniki pa so prejeli zlato značko za večkratno udeležbo na pohodu.
Med udeleženci letošnjega pohoda je bilo tudi številnih častnih gostov, med njimi svetovalec predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik dr. Boštjan Žekš, generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj, predsednica Zveze koroških partizanov in podpredsednica Zveze slovenskih izseljencev dr. Katja Sturm-Schnabl, predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, poslovodja Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, predsednik upravnega odbora Zveze Bank DI Feliks Wieser, bivši deželni poslanec KPA iz Štajerske Ernest Kaltenegger, župan občine Ljubno v Savinski dolini Franjo Naraločnik in tudi starosta slovenskih planincev na Koroškem, častni član Slovenske športne zveze in pobudnik spominskega pohoda Arihova peč, Lubo Urbajs (90).
Pogled v seznam pohodnikov pa je potrdil, da se spominske in obenem športno-rekrativne prireditve udeležuje vse več (mladih) pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške in tudi nemško govorečih sodeželanov. Na zelo visokem nivoju pa je že več let udeležba pohodnikov iz cele Slovenije oz. planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske. Najmočnejše skupine iz Slovenije so letos prišle iz planinskih društev Pohorje-Zgornja Polskava, Slovenske konjice, Celje in Ljubno.
K uspehu letošnje prireditve je poleg velikega števila pohodnikov prispevalo tudi nad 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze. Kot vsako leto pa so prireditev podprli tudi številni sponzorji, med njimi Zveza Bank v Celovcu, Posojilnica Borovlje-Celovec, ki letos praznuje 125. obletnico ustanovitve, Posojilnice Bank Šentjakob v Rožu, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, Zveza Koroških Partizanov, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, in drugi.

Zlate značke za dolgoletno udeležbo na pohodu Arihova peč so letos prejeli:
35 kratna udeležba: Lubo Urbajs, Sticker Slavko;
30 kratna udeležba: Manfred Ropač;
25 kratna udeležba: Nada Pisk, Joka Serajnik;
20 kratna udeležba: Dora Kupper, Pevec Slavko;
15 kratna udeležba: Hanzi Wieser, Tomaž Polajnar, Hanzi Rehsmann, Niko Ottowitz, Pepca Lederer, Hanzi Weiss ,Lino Kupper, Mirko Isopp;
10 kratna udeležba: Vojko Pisar, Hildi Wieser, Anica Rajgl, Jožica Bobnič, Ema Oraže, Marija Novak, dr.Marjan Sturm, Darko Drempetič, Jože Haring, Tatjana Marko, Nada Pisk, Kati Šusteršič, Darko Urbajs;
5 kratna udeležba: Niko Mečina, Lan Sticker, Alojz Baumgartner, Ernest Kaltenegger, Mario Melcher, Fabio Selovin, Augustin Malle ml., Miro Roblek, Ana Mlačnik, Jože Arzenšek, Marjan Sticker, Rozi Sticker, Franc Horvat, Jože Lenart, Marjan Mally, Franjo Naraločnik, Jelka Jurič, Milan Jurič, Milan Robar, Uši Sereinig, Stanko Borovnik, Irena Kobal, Martina Kofler, Jasmina Krištof, Rudi Rejc, Breda Šporar,

 


Šentjanž – Fotografski natečaj Slovenskega planinskega društva Celovec Planine v sliki je bil najbolj čezmejen doslej. Z 48 deli je sodelovalo 18 avtorjev, poleg devetih iz Koroške in štirih iz Slovenije je bilo tudi pet članov planinske sekcije slovenskega društva Bazovice z Reke na Hrvaškem.

Ti so se lani prvič udeležili srečanja slovenskih obmejnih planinskih društev, ki je potekalo v Podpeci pri Železni Kapli, in sedaj s slikami prepričali Hanzija in Toma Weissa, ki sta za natečaj ocenjevala dela.
Prvo nagrado sta žiranta podelila Tolji Hrominu za sliko Gorsko zrcalo, drugo Darku Moharju, oba pa sta z Reke. Tretjo mesto je osvojila Malči Meglič iz Tržiča, najbolje uvrščeni Korošec pa je bil Michael Zwitter na osmem mestu. Slike so od minulega petka na ogled v centru k&k v Šentjanžu, odprtje razstave pa je zaokrožilo pestro predavanje popotnika Zorana Furmana o potepanju po skrivnostni himalajski državi Butan.

Razporeditev 27. natečaja planine v sliki:

1. mesto Tolja Hromin iz Rijeke (SKD Bazovica) 2. Darko Mohar iz Rijeke 3. Malči Meglič Tržič 4. Dioniz Jurič Rijeka 5. Anita Hromin Rijeka 6. Ignac Pirjevec Tržič 7. Janko Meglič Tržič 8. Michael Zwitter Zilja 9. Tomaž Pirjevec Tržič 10. Mirjana Brumnjak Rijeka
18 avtorjev, 47 slik, na ogled v K&K centru do sredi marca.

1. mesto Tolja Hromin iz Rijeke (SKD Bazovica)


Prireditve 2013:


gorska tura skozi MELI na TOLSTO KOŠUTO dne 22.6.2013:


 

gorska tura na VIRNIKOV GRINTOVEC dne 15.6.2013 iz Kort čez Roblekovo planino na vrh V. Grintovca in po isti poti nazaj.


42. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINCEV

je potekalo v nedeljo 9.6.2013 pri gostilni Riepl v Podpeci pri Železni Kapli ob čudovitem vremenu. Udeležilo se ga je okoli 400 planincev iz Trsta, Benečije, Gorice, Jesenic, Reke in Koroške. Potekali so vodeni pohodi na Topico, k Sveti Ani in k muzeju pri Peršmanu. Po kosilu je bil pred gostilno Riepl kulturni spored, na katerem so sodelovali godba Železar iz Jesenic, tamburaška skupina TAMIKA in ansambel PETI AS, ki je igral za ples.

pohodniki se odpravljajo na Topico

na vrhu Topice

predsednik SPD Hanzi Lesjak, predsednica planinske družine Benečije Battistig Luisa s podpredsednikom Cucovaz Joškom in Miha Traunik

častni predsednik SPD Celovec Lubo Urbajs


Lubo Urbajs praznoval svojo 90-letnico v krogu slovenskih planincev in znancev

BLEŠČEČA PLANINA, 26. maja 2013 – Starosta slovenskih planincev, Lubo Urbajs , ki je pred nedavnim praznoval svojo 90-letnico, je v nedeljo praznoval visok jubilej tudi z odborniki SPD Celovec, planinci s Koroške, Slovenije in Italije, ter znanci na „svoji“ koči na Bleščeči.
Na družabni slovesnosti so slavljencu čestitali predsednik SPD Celovec Hanzi Lesjak , podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen , koordinator zimskega pohoda Arihova peč in podpredsednik Slovenske športne zveze Danilo Prušnik , ter državni sekretar za Slovence pri uradu vlade R Slovenije Boris Jesih . Slednji je slavljencu izročil posebno priznanje R Slovenije. Vsi govorniki so izpostavili neminljive dosežke Lubota Urbajsa za slovensko planinstvo na Koroškem.
Slavljenec je častni predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec ter častni član Slovenske športne zveze.



turna smuka na Komnico dne 13.4.2013


Broad Peak

Nad sto radovednih planincev je prišlo v četrtek 4.4.2013 v Kulturni dom v Pliberku na otvoritev rastave ob „120 let SPD/PZS“ in razstave „Svet pod Triglavom“. Podpredsednik PZS Borut Peršolja je v pozdravnih besedah opozoril na starodavne povezave med slovenskimi planinci na Koroškem in Sloveniji ki je dokumentirana tudi v rastavi.

Nato so nam člani alpinistične odprave „Koroška 8000“ približali svet okoli Broad peaka, kamor so se podali poleti leta 2012.

“The strong slovenian Team”, tako so druge ekspedicije imenovale člane ekspedicije Koroška 8000. V četrtek so alpinisti v Kulturnem domu Pliberk poročali o doživetjih, naporih, veličastnih utrinkih in trenutkih, doživetih na poti do cilja v višini 8051 metrov. Na vrhu Broad Peaka je v letu 2012 stalo samo 13 ljudi, med njimi petverica iz Koroške regije. Na veliki trenutek se pripravljaš leta dolgo, osvojiti vrh je povezan z znanjem, pripravljenjostjo in tudi z veliko sreče. Brez ugodnega vremena so tveganja prevelika, vedeti je treba, da teh višinah gre za golo preživetje. Tako se tistega 31. julija ni vrnila z vrha gore alpinistka iz Češke. Film nas je popeljal v visokogorski svet, v pustobne kraje Pakistana brez cest in mostov, brez nam poznane infrastrukture. Ni naklučje, da se ponesreči veliko ljudi, preden sploh pride v bazo 1. Dobro pripravljeni slovenski alpinisti so dospeli na vrh v skorajda rekordnem času, kljub temu, da so zaradi zametov snega v višinah nad 7000 metrov morali preplužiti pot tudi drugim udeležencem ekspedicij. “Brez nas Slovencev, bi najbrž v letu 2012 nihče na stal na vrhu Braod Peaka”, tako ponosno sporočilo številni publiki, ki je z zanimanjem sledila filmu in prekrasnim slikam mogočnih vrhov himalajskega gorovja. Po filmu so alpinisti kar precej dolgo odgovarjali zanimivim vprašanjem publike. Pot, ki so jo oprvili peš je bila dolga nad 100 kilometrov.

Slike in doživetja so strnjena v knjigi “Sanje”, ki je zagledala lu č sveta dan pred prireditvijo in so jo po predavanju predstavili navzočim. V knjigi je član ekspedicije Andrej Gradišnik opisal pot od začetka sanj koroške ekspedicije na osemtisočak do najlepšega trenutka na vrhu in vrnitvijo v Ljubljano. Ali vam Peca sploh še kaj pomeni, če ste že stali v drugih višinah? “Da, vsak teden smo na Peci, saj je to tista gora, kjer smo si zagotovili moč za višje podvige”.

Eine Expedition in die Todeszone

Fünf Alpinisten berichten heute um 19.30 Uhr im Kulturni dom in Bleiburg über ihre Expedition auf den zwölft höchsten Berg der Erde, den Broad Peak.

Fünf Alpinisten aus Črna, der Nachbargemeinde von Bleiburg, standen am 31. Juli 2012 um sieben Uhr früh an der Spitze des Broad Peak (8051 Meter) im Himalaya-Gebirge in Pakistan.

Im Kulturni dom in Bleiburg berichten die Expeditionsteilnehmer heute um 19.30 Uhr mit Bildern und Filmen von ihrem Aufstieg. Zum Auftakt werden im Foyer des Kulturni dom die Ausstellungen "ivljenje pod Triglavom/Das Leben unter dem Triglav" und "120 Jahre Slowenischer Alpenverein", die bis vor Kurzem in Wiener Parlament zu sehen waren, eröffnet.

Einer, der den Broad Peak bezwang, ist der Chirurg Jurij Gorjanc (42) aus Prevalje, der im Krankenhaus der Barmherzigen Brüder in St. Veit beschäftigt ist. Gorjanc ist Bergretter, Alpinist, Notarzt im Rettungshubschrauber am Nassfeld und wissenschaftlicher Erforscher von Erfrierungen im Hochgebirge. "Ich habe das Gebirge sogar im Nachnamen", sagt Jurij Gorjanc. Das slowenische Wort "gorjanc" bedeute Bergmensch. Seine erste Expedition hätte ihn vor zwölf Jahren in die Anden geführt.

Menschen brauchen Action

Später sei er Mitglied der Himalaya-Expedition des legendären slowenischen Alpinisten und Extremskifahrers Davo Karni?ar gewesen, als dieser mit seinen Skiern als erster Mensch vom Gipfel des Mount Everest ins Tal fuhr. "Der Weg in die Berge ist auch eine geistige Erfahrung", sagt der Arzt. Nach statischer Arbeit brauche der Mensch etwas Action. "Mit den Kollegen aus dem Krankenhaus sind wir öfters bei gemeinsamen Touren unterwegs", sagt Gorjanc. Bergsteigen sei gut für die Persönlichkeitsentwicklung und Gesundheit. An der Expedition auf den Broad Peak nahmen sieben erfahrene Alpinisten aus ?rna und dem slowenischen Koro?ka teil - zwei mussten umkehren.

Zone des Todes

"Wir haben gewusst, was uns erwartet", sagt Gorjanc. Ab einer Meereshöhe von 7000 Metern könne man von einer Zone des Todes sprechen. Die Sauerstoffsättigung der Atemluft betrage nur 30 Prozent des normalen Wertes. "Wir sind auf und ab gegangen, um uns an die Umstände zu gewöhnen", berichtet der Chirurg, der im Basislager auf 6800 Meter Seehöhe zahlreiche Teilnehmer anderer Expeditionen medizinisch versorgt hat. In Lebensgefahr sei keiner der Alpinisten geraten.

"Zum Gipfel sind wir sehr schnell gegangen", berichtet Jurij Gorjanc. Das Wetter am Gipfel sei stabil und leicht bewölkt gewesen: "Sich in 8051 Meter Seehöhe zu befinden war einfach überwältigend." Er habe dort eine tiefe Dankbarkeit für seine Familie, die um ihn bangte, und die Arbeitskollegen in St. Veit, die ihn fünf Wochen vertreten haben, verspürt. Aufgewachsen ist Gorjanc in Prevalje, wo sein Großvater den Alpenverein Ravne gegründet hat. Sein Vater war Bergrettungsarzt und hat ihn als Kind, Schüler und Student häufig zu den Einsätzen mitgenommen. "Ich bin erblich vorbelastet", sagt Gorjanc, der sich vor seinem Medizinstudium ein Jahr lang bei den Jesuiten in Rom aufgehalten hat. Hoffnung sei die Maxime seines Lebens, das von tiefem Glauben geprägt ist. "Ich lebe wie ein Priester mit der Kirche."

 


35. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEČ 2013«

550 pohodnikov ob čudovitem vremenu na 35. zimskem pohodu »Arihova peč 2013«

ŠENTJAKOB V ROŽU, 03. marca 2013 – Letošnji 35. tradicionalni pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo je privabil okoli 550 pohodnikov, ki so se ob čudovitem vremenu in po zimskem terenu povzpeli od Polanca na Čemernici do obnovljenega partizanskega bunkerja in spominske plošče pod Arihovo pečjo in nato po bolj zahtevni poti pri Arihovi peči ali po malce lažji poti mimo Ressmannove koče do edine slovenske planinske koče v Karavankah na Bleščeči (1084 m), ki jo oskrbuje Slovensko planinsko društvo Celovec. V dolino so se pohodniki vrnili spet mimo Ressmannove koče k zabavnem zaključku pri Polancu. In tudi na letošnjem pohodu, ki je potekal pri odličnem vremenu, ni manjkalo družabnosti - ne na koči na Bleščeči, kjer so pohodnike pričakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom , ne v cilju na Čemernici, kjer je bila za pohodnike pripravljena malica, pijača in tudi glasba. Vsak udeleženec je tudi prejel diplomo za udeležbo na pohodu.

Pogled v seznam pohodnikov je potrdil, da se te spominske in obenem športno-rekrativne prireditve udeležuje vse več (tudi mladih) pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške ter nemško govorečih sodeželanov. Zelo številena je že več let udeležba pohodnikov iz cele Slovenije – članice in člani planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske. Najmočnejša skupina iz Slovenije je letos prišla iz Tržiča . Pohoda pa se je letos udeležil tudi Bogdan Mohor-Ston, zadnji preživeli Partizan hajke pod Arihovo pečjo v letu 1945.

K uspehom letošnje prireditve je poleg velikega števila pohodnikov prispevalo tudi nad 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze. Kot vsako leto so prireditev podprli tudi številni sponzorji, med njimi Zveza Bank v Celovcu, Posojilnice Bank Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Podjuna in Železna Kapla, tovarna smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, in drugi.


PLANINE V SLIKI 2013

Šentjanž – »Fotografije so iz leta v leto boljše« je z veseljem, nedvomno pa tudi z dobršno mero ponosa zatrdil predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Hanzi Lesjak to sredo na odprtju razstave Planine v sliki v k&k centru v Šent-janžu v Rožu. Fotografski natečaj, ki je letos potekal že 27. zapored, je privabil lepo število ljubiteljev gora k sodelovanju, strokovna režija, ki so jo sestavljali Vincenc Gotthardt, Tomo Weiss in Ana Stefaner, je na koncu morala odločitev o zmagovalki ali zmagovalcu prepustiti žrebu. Kriterijem, med katerimi sta bila odločilna predvsem izvirnost motiva in kakovost izvedbe posnetka, sta namreč povsem enakovredno ustrezali sliki Lenke Weiss in Hanzija Rehsmanna.

Sreča pa se je potem nasmehnila slednjemu z motivom, poimenovanim Neskončni Julicji. Na njem je bolj redko znana panorama – pogled proti zahodu s Škrlatice, ki je s 2740 m sicer drugi najvišji vrh na Slovenskem, a je zaradi dolgega in napornega pristopa med bolj malo obiskanimi vršaci. Zato tudi ni presenetilo, da so obiskovalci, sicer izkušeni planinci, pred nagrajeno sliko dolgo ugibali, kaj vse je na njej videti.

Odprtje razstave Planine v sliki je popestrilo foto predavanje Mirka Zeichna-Piceja iz Žamanj in Klausa Ripana, ki sta jeseni leta 2010 obiskala pokrajino Dolpo v Nepalu. Območje na meji s Kitajsko, večinoma na nadmorski višini med 4000 in 5000 metri, je redko poseljeno in še bolj redko turistično obiskano. Pohodnik tam lahko okusi ne samo neokrnjeno prvinskost narave, temveč se sooči tudi s preprostim in težavnim življenjem domačinov, ki še vedno živijo brez vseh tehničnih pridobitev sodobne civilizacije. Zato pa so tam obiskovalci že opazili prvi sodobni televizor – elektrike zanj sicer še nimajo, a na tehnični napredek je očitno treba biti pripravljen.

1. mesto Hanzi Rehsmann 2. Lenka Weiss 3. Michael Zwitter 4. Daniel Rehsmann 5. Tanja Ćertov, Marko Zwitter


Prireditve 2012:


gorska tura na Mrzlo goro dne 7.7.2012:


6. Alpine Peace Crossing - Krimmler Tauern 2012, 29.-30.6.2012


gorska tura v Meli dne 16.6.2012


Nad 600 pohodnikov na 34. zimskem pohodu Arihova peč 2012!

ŠENTJAKOB V ROŽU/CELOVEC, 04. marca 2012 – Letošnji medtem že 34. zimski pohod Arihova peč, ki ga od leta 1979 dalje prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in Slovensko prosvetno društvo "Rož" v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, je bil povsem uspešen. Prireditev je letos potekala tudi v znamenju 70. obletnice nasilnega pregnanstva koroških Slovencev v nacistična taborišča v Nemčiji, privabila pa je nad 600 pohodnikov s Koroške in Štajerske, Slovenije, Italije in celo s Hrvaške .

Med udeleženci je bilo tudi številnih častnih gostov, mdr. generalna konzulka R Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj , edini še živeči partizan iz bunkerja pod Arihovo pečjo Bogdan Mohor-Ston (87) , predsednica Zveze koroških partizanov in podpredsednica Zveze slovenskih izseljencev dr. Katja Sturm-Schnabl, predsednika Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze dr. Marjan Sturm in dr. Avguštin Brumnik , predsednik upravnega odbora Zveze Bank DI Feliks Wieser , deželni poslanec KPA iz Štajerske Ernest Kaltenegger , župan občine Ljubno v Savinjski dolini Franjo Naraločnik . Tudi starosta slovenskih planincev na Koroškem, častni član Slovenske športne zveze in pobudnik spominskega pohoda Arihova peč, Lubo Urbajs (89) , je prišel na Čemernico.

Pohod je tudi letos vodil od štarta pri Polancu na Čemernici najprej do obnovljenega partizanskega bunkerja in spominske plošče pod Arihovo pečjo, nato pa po (letos kopnih) strminah do planinske koče Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči (1.084 m), V dolino so se pohodniki vrnili mimo Ressmannove koče k zabavnem zaključku pri Polancu. In tudi na letošnjem pohodu, ki je potekal po suhem vremenu, ni manjkalo družabnosti - ne na koči na Bleščeči, kjer so pohodnike pričakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzejem Lesjakom , ne v cilju na Čemernici, kjer je bila za pohodnike pripravljena malica, pijača in tudi glasba. Vsak udeleženec je nadalje prejel diplomo za udeležbo na pohodu.

V imenu organizatorjev sta predsednik organizacijskega odbora Danilo Prušnik in moderatorka Tatjana Kupper tudi letos z zlato značko odlikovala številne pohodnike, ki so se pohoda udeležil 5-, 10-, 15-, 20-, 25 in 30-tič. Petič: Ivanka Čulič, Bernard Rutnik, Martina Kofler, Nikolaj Kofler, Katinka Kofler, Semjon Kofler, Stanko Bučovnik, Franc Kranjc, Albert Sima, Draga Sima, Anton Anderlič, Gregor Reichmann, Pavel pest, Marija Šorli, Anka Lednik, Taja Lešek, Silvo Dretnik, Darko Omrzel, Ružiica Šabič, Kurti Romauch, Georg Schartmüller, Folit Sima; desetič: Monika Jelen, Irina Urbajs, Zdenka Stražar, Mirko Oraže, Joško Igerc, Ernsti Rasinger, Borut Mahniž, Jožica Uršic, Tatjana Pavčič-Kupper, Maxi Gallob; 15-tič: Mara Pradetto, Julij Iskra, dr. Marjan Jelen, Hanca Pörtsch, Ivan Lukan, Werner Pradetto, Rudolf Zeichen; 20-tič: Bogdan Mohor-Ston, Drago Pörtsch, 25-tič: Miha Travnik, Tonči Serajnik, Stanko Soklič; 30-tič: Brigitte Prušnik.

Pogled v seznam pohodnikov je potrdil, da se spominske in obenem športno-rekrativne prireditve udeležuje vse več (tudi mladih) pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške ter nemško govorečih sodeželanov, na visokem nivoju je že več let udeležba pohodnikov iz cele Slovenije – članice in člani planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske. Najmočnejše skupine iz Slovenije so letos prišle iz Tržiča, Celja in Ljubnega . Letos sta se je pohoda udeležili tudi dve močni skupini slovenskih planinskih društev iz Italije in sicer iz Trsta in Gorice. Pohoda pa se je spet udeležil tudi Radisav Aleksič, zvest pohodnik iz Samobora pri Zagrebu.

K uspehom letošnje prireditve je poleg velikega števila pohodnikov prispevalo tudi nad 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze. Kot vsako leto so prireditev podprli tudi številni sponzorji, med njimi Zveza Bank v Celovcu, Posojilnice Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, tovarna smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, in drugi.

Jubilejni 35. zimski pohod Arihova peč bo v nedeljo, 3. marca 2013 .


26. razstava “planine v sliki” in razstava o Jaku Čopu.

V četrtek 9.2 .2012 sta vabila K&K center in Slovensko planinsko društvo Celovec na odprtje 26. razstave »planine v sliki« v Št. Janž.

Pri fotografskem natečaju, ki ima že dolgo tradicijo, je planinsko društvo zbralo 59 slik 26-ih avtorjev. S tem natečajem hoče SPD Celovec pozvati planince k fotografiranju in pokazati lepoto planin tudi tistim, ki pač ne hodijo po naših lepih planinah. Slike je ocenila tričlanska žirija, ki je bila pozitivno presenečena o kakovosti fotografij naših planincev. Na prireditvi so bili odlikovani sledeči zmagovalci: Ignac Pirjevec iz Tržiča, Andreas Stefaner iz Št. Janža in Mateja Starman. Vsi udeleženci so dobili priznanje v obliki lepe planinske knjige ali dobropisa.

Ta razstava planinskih slik se zelo dobro ujema z drugo o gorskem poetu Jaku Čopu, ki teče trenutno pravtako v K&K centru. Jaka Čop, ki je znan tudi med Koroškimi planinci kot gornik vedno s fotoaparatom na poti, je imel poseben dar pogleda skozi lečo in tako slikal nešteto fantastičnih vtisov na svojih pohodih. Njegovo delo je ohranjeno v svojih knjigah med drugim tudi pravljica o Zlatorogu. Ljubezen do gora mu je vcepil njegov stric Joža Čop slavni plezalec v Triglavski severni steni (Čopov steber).

Triglavska severna stena je bila v slednji točki večera prezentna, namreč v filmu Sfinga, ki smo ga predvajali že drugič na Koroškem.

Film prikaže prvo uspešno plezanje iz leta 1966 in njeno ponovitev 1995 vedno spet v paralelah. Prikaže tehniko plezanja, različno opremo in pristope prostega plezanja v novejšem času. Plezalne scene so zelo dobro slikane. Deloma je tako, da postane gledalec skoraj vrtoglav, a pri tem zelo intenzivno spozna ta del stene Triglava. Film je pomemben del dokumentiranega alpinizma Slovencev, saj prikaže veliko pomembnih alpinistov in plezalcev naših sosedov.

Film Sfingo bomo predvajali naslednjič v Železni Kapli 11.3.2012 ob 19,30 v farni dvorani.

Obe razstavi v K&K centru sta na ogled do 5.marca 2012.


Julijci in Sfinga na Ločilu

V petek 20.1.2012 so privabili Slovensko prosvetno društvo Dobrač, Mohorjeva in Slovensko planinsko društvo Celovec lepo število obiskovalcev v prireditveno dvorano h Gamsu na Ločilo.

Po pozdravu gostitelja Hanzija Mikla je vodja Mohorjeve založbe Franci Kelih kratko predstavil avtorja knjige »Julijske Alpe« Helmuta Teissla in orisal projekt slovenske izdaje omenjene knijge.

Beljačan Helmut Teissl že desetletja obožuje Julijce, jih redno obiskuje in seveda tudi slika. Pri tem pa srečava in spoznava tudi druge soplanince in njegova knjga ne pokaže le Julijce v sliki temveč tudi različna doživetja na pohodih in v planinskih kočah. Na zelo lep način je prikazal na Ločilu te »posebnosti« planinstva in v svojem predavanju pokazal Julijce z najlepše strani.

V drugem delu je stala v ospredju najvišja gora Slovenije Triglav in najtežji del severne stene, tako imenovana SFINGA. Po trihletnih pripravah so snemali plezanje v Sfingi avgusta 2010. Film prikaže prvo uspešno plezanje iz leta 1966 in njeno ponovitev 1995 vedno spet v paralelah. Prikaže tehniko plezanja, različno opremo in pristope prostega plezanja v novejšem času. Plezalne scene so zelo dobro slikane. Deloma je tako, da postane gledalec skoraj vrtoglav, a pri tem zelo intenzivno spozna ta del stene Triglava. Film je pomemben del dokumentiranega alpinizma Slovencev, saj prikaže veliko pomembnih alpinistov in plezalcev naših sosedov.

Lahko rečemo, da je bil ta večer za obiskovalce zelo informativen, saj so še dolgo ostali in spili dobro kapljico ter malo poklepetali.

Prav lepa hvala organizatorjem in posebno Gamsevi družini za gostoljubnost.


Prireditve 2011:


STORŽEK 20.8.2011


VELIKA PLANINA

Konec julija se je skupina koroških planincev (vodil jo je Joško) podala preko Pavličevega sedla, Zgornje Savinjske doline in Podvolovljeka na znano kraško planoto Veliko planino. Ta številne obiskovalce sicer privablja vse dni v letu, posebno pa pastirski stanovi na višini 1600 m zaživijo v juniju, ko pastirji priženejo živino, katera potem ostane do konca septembra. Patirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih te velikosti v Evropi in slovi po zelo tipični arhitekturi. Ogledali smo si tudi jamo Vetrnico, Preskarjev muzej in kapelo Marije Snežne. Navzoči smo bili pri tekmovanju harmonikašev na Zelenem vrhu, se razgledali daleč preko Ljubljanske kotline in po vrhovih Kamniških Alp, vedrili v Domžalskem domu in se za konec založili še s tu pridelanimi mlečnimi dobrotami. (MT)


Hochweisssteinhaus - Monte Peralba (2694 m)

Letošnji dvodnevni izlet SPD Celovec je 22 udeležencev vodil v skrajni jugozahodni konček Koroške. Po dolgi vožnji skozi Ziljsko dolino in Lesachtal ter krajši hoji smo bili dobrodošli na lepo urejeni visokogorski koči Hochweisssteinhaus. Vodja Štefan je izbral zavetišče, ki leži 1900 m visoko v Karnijskih Alpah ter nudi ozvrstno oskrbo. Hiša je bila tudi izhodišče za gorsko turo na Monte Peralba, katerega vrh je na italijanskem ozemlju. Kar zahteven vzpon so vsi udeleženci opravili že prvi dan - pet izmed njih po direktni ferati, ostali pa po normalni poti. Vreme za hojo je bilo prav idealno, vrh sam pa je slovenske planince pozdravil z vetrom, hladom, meglo in le redkimi žarki, ki so dovoljevali kratke poglede na Karnijce. Celo krajša ploha je počakala do večera, da je bila večina spet v koči. Z dveh vgrajenih plošč na gori smo prebrali, da je leta 1988 na Monte Peralba pristopil tudi papež Janez II. Gotovo se je vračal srečen in zadovoljen kot mi. (MT)


poročilo o izobraževanju mladinskih planinskih vodičev v Bavščici julija 2011:

Programa seminarja »Mladinski voditelj« , ki se je letos od 23. - 30. julija odvijal že petič in je namenjen mladim od 16. leta starosti (končan prvi letnik srednje šole), se je udeležilo 29 mladih; na povabilo Predsedstva PZS pa tudi dva mlada člana iz Slovenskega planinskega društva Celovec. Kako je bilo na neformalnem izobraževanju , nam je pisala udeleženka Tina Arh :

Na deževno sobotno julijsko opoldne smo se tečajniki in vodstvo po dolgi vožnji zbrali v čudoviti dolini Bavšice, ob planinskem učnem središču na čudoviti lokaciji v objemu gora. Le kdo bi si na tisti meglen, vlažen in oblačen dan predstavljal, da je pred nami tako izjemen teden?

V Bavšico smo večinoma prišli sami, vsak s svojo planinsko zgodbo in razlogi za udeležbo. Različne starosti, kondicije, predznanja, samozavesti in motivacije smo bili res pisana družba, vse pa nas je povezovala ljubezen do gora. 29 ljudi iz cele Slovenije in celo Avstrije z istim ciljem - postati mladinski voditelji. In kaj smo naredili za to? Veliko smo hodili in skupaj dosegli Kanjo, dom Petra Skalarja, Rombon in Plešivec, poleg tega pa še trdnjavi Kluže in Fort Hermann. Imeli smo mnoga predavanja, katerih teme so bile večinoma zanimive in zelo dobro predstavljene, predvsem po zaslugi vodnikov PZS, ki so bili odlični predavatelji. Tako smo skupaj osvojili osnove orientacije in prve pomoči, spoznali precej vremenoslovja in nevarnosti v gorah, razpravljali o kompetencah, ki jih mora imeti dober voditelj in o delu z mladimi v naših planinskih društvih ter se ukvarjali s komunikacijo, motivacijo in delom v skupinah. Predvsem pa so nam ostale v spominu številne igre, ki smo se jih igrali in na koncu tudi spoznali, za kaj so uporabne ter v katero stopnjo razvoja skupine bi jih lahko vključili.

Precej malenkosti je naredilo naš teden takšen, kot je bil. Vzdušje ob prepevanju čudovitih planinskih pesmi Uroša Kuzmana, razgledi iz vrhov in prelep sončni vzhod na Kaninu, odlična hrana, vsi gamsi in planike, ki smo jih videli, prijateljski odnosi z vodstvom, ovčja ograda blizu nas, lepo urejen dom, seanse taroka, Jungle Speeda in masiranja v 'podmornici' na podstrešju ter čisto vsak posameznik, ki je s svojo edinstveno osebnostjo prispeval svoj košček v našo sestavljanko.

Noro. Neverjetno. Nepozabno . Tri besede, na katere bi najprej pomislila, če bi iskala asociacije na seminar Mladinski voditelji PZS 2011. Bil je edinstvena izkušnja za vse nas in prepričana sem, da nam bo vse pridobljeno znanje še zelo koristilo na naši planinski poti. A v resnici vsi vemo, da najpomembnejše ni potrdilo o opravljenem seminarju, ki smo ga dobili na koncu. Kar v resnici šteje, so vse tiste čvrste vezi, ki smo jih spletli med seboj, vezi, ki bodo zdržale tako čas kot razdalje med nami. Imeli smo le osem dni, a smo se tako povezali, da sta bila zadnji dan najpogostejša stavka 'saj se bomo videli' in 'še bomo šli skupaj v gore'. Smo skupina mladih z vsemi možnostmi, da naredimo veliko iz sebe in kdo ve, kje vse boste še slišali za nas ... Vsekakor pa se zgodba mladinskih voditeljev 2011 z 31. julijem še ni končala.

Tina Arh, tečajnica
foto Matej Ogorevc


40. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV SOLARJE (Dreka) 12. junija 2011


Rekordnih 700 udeležencev na 33. zimskem pohodu Arihova peč 2011

Letošnji 33. zimski pohod Arihova peč, ki ga od leta 1979 dalje prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in Slovensko prosvetno društvo "Rož" v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, je privabil rekordno število skoraj 700 udeležencev. Med pohodniki iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške in iz cele Slovenije je letos bil kot častni gost slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik dr. Boštjan Žekš s soprogo. Pohoda pa se je udeležila tudi nova generalna konzulka R Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj. Med udeleženci pohoda pa je bil tudi edini še živeči partizan iz bunkerja pod Arihovo pečjo, Bogdan Mohor-Ston, ki je ministru v lansko leto obnovljenim bunkerjem pripovedoval o tragediji pod Arihovo pečjo, ko je v noči od 9. na 10. februarja 1945 v hajki z nemškim „wehrmachtom“ padlo osem partizanov. Obnovljeni bunker je bil letos tudi velika atrakcija medtem že 33. pohoda Arihova peč, ki ga je potekal v čudovitem zimskem ambientu in ob krasnim vremenom.
Pohod je tudi letos vodil od štarta pri Polancu na Čemernici najprej do obnovljenega partizanskega bunkerja in spominske plošče, ter nato po zasneženih in deloma zaledenelih strminah do planinske koče Slovenskega planiskega društva Celovec na Bleščečo (1.086 m) ter spet nazaj mimo Ressmannove koče k zabavnem zaključku pri Polancu. Ker je bil zadnji vzpon proti Bleščeči zaradi zaledenelega terena dokaj nevaren, je večina pohodnikov šla kar dvakrat šli mimo Ressmanove koče – prvič pri vzponu, drugič, ko se se vrnili v cilj pri Polancu na Čemernici. Tudi na letošnjem pohodu ni manjkalo družabnosti - ne med potjo, ne na koči na Bleščeči, kjer so pohodnike, med njimi tudi slovenskega ministra s svojim spremstvom, pričakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom. V cilju pri Polancu pa so pohodnike čakala okrepčila, glasba in tudi diplome za udeležbo na pohodu.
V imenu organizacijskega odbora so predsednik Danilo Prušnik, moderatorka Tatjana Kupper in poslujuči tajnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan poleg že omenjenih častnih gostov lahko pozdravili na pohodu še vrsto drugih častnih gostov, med njimi nekdanjega predsednika Planinske zveze Slovenije Franca Erkarja, deželnega poslanca KPA avstrijske Štajerske Ernesta Kalteneggerja, predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma, predsednika upravnega odbora Zveze Bank DI Feliksa Wieserja, poslovodjo Slovenske prosvetne zveze dr. Janka Malleja, predsednika odbojkarskega kluba AIch-Dob Andreja Wakouniga, idr.
Kot vsako leto pa so organizatorji pohoda tudi letos lahko odlikovali številne pohodnike, ki so se 5-, 10-, 15-, 20-, 25 in 30-krat udeležili vse bolj priljubljenega spominskega pohoda. 25-tič sta se udeležila pohoda Anton Luskovec in Miro Koder, 20-tič Hanzi Lesjak, Radislav Aleksič in Dušan Potrebuješ, 15-tič Foltej Cidej, Boštjan Osterman, Anton Papež, Marija in Slavko Pevec, Vinko Wieser, 10-tič pa Ciril Zore, Heinz Urbančič, Ivan Zwölf, Albin Volaušek, Jakob Šorn, Vinko Andlovec, Stefan Skitek, Slavko Gallob, Martin Cerkvenik, Miha Trampuž in Milica Vozlič.
Razveseljivo za to spominski in obenem športno-rekrativno prireditev je vse številčnejša udeležba pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške ter tudi nemško govorečih sodeželanov, iz leta v leto pa narašča tudi udeležba pohodnikov iz Slovenije – članič in članov planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske. Pohoda pa se vsako leto udeležijo tudi zvesti pohodniki iz zamejstva v Italiji ter s Hrvaške.
K senzacionalnim uspehom letošnje prireditve pa je poleg velikega števila pohodnikov prispevalo tudi nad 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze, katerim je osebno čestital tudi minister Žekš. Kot vsako leto so prireditev podprli številni sponzorji, med njimi Zveza Bank v Celovcu, Posojilnice Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, tovarna smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, športni referat pri koroški deželni vladi, in drugi.
34. zimski pohod Arihova peč bo v nedeljo, 4. marca 2012. (I.L.)

minister Žekš pred kočo na Bleščeči

Ston, Malle, Žekš, Hribar, Wieser

Čemernica


Uspešna bilanca Slovenskega planinskega društva Celovec – Hanzi Lesjak stopil v tretje desetletje svojega predsedovanja!
ŠENTJANŽ/CELOVEC, 10. februarja 2011 – Na rednem obenem zboru Slovenskega planinskega društva Celovec v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu je stari odbor na celu s predsednikom Hanzijem Lesjakom številnim navzocim clanom predstavil povsem pozitivno bilanco delovanja v pretekli mandatni dobi. Posebno ponosno je društvo lahko na uspešno realizacijo prve stopnje sanacije planinske koee na Blešceci (zunanja dela), kateri bo letos sledila še notranja. Poleg zahtevne sanacije edine slovenske koee na Koroškem pa se bodo slovenski planinci v novi mandatni dobi posvetili še imenoslovju in dvojezicnemu oznacevanju planinskih poti na celotnem dvojezicnem ozemlju Koroške. Na sporedu obcnega zbora so tokrat bili tudi volitve novega odbora: za predsednika je bil vnovie izvoljen Hanzi Lesjak (predsednik od leta 1990 dalje! ), novi podpredsednik je Anton Starman , tajnik in namestnik tajnika ostaneta Rihard Brumnik in Marian Mickl , blagajnik pa Štefan Riegelnik (namestnik Hanzi Rehsmann ). Castni predsednik SPD Celovec je Lubo Urbajs, ki je SPD Celovec predsedoval od leta 1954 do 1984. V odbor so bili nadalje izvoljeni: Tomi Mikl, Folt Cidaj, Franci Kropivnik, Miha Travnik, Hanzi Wieser, Janez Buchwald, dr. Roman Schellander, Bernarda Škof in Joško Igerc . Za preglednika racunov sta bila izvoljena Hanzi Millonig in Reinhard Pukel . Na obcnem zboru so nadalje odlikovali nagrajence letošnje jubilejne 25. fotorazstave „Planine v sliki“ . Strokovna žirija je za zmagovalca natecaja izbrala Janka Megliea , drugo mesto je dodelila Tomažu Pirjevcu , tretje mesto pa Ignacu Pirjevcu. Vsi nagrajenci so iz Tržica v Sloveniji. Nadaljnji dobitniki: Friederike Wieser, Ana Schiemann, Urška Brumnik, Gred Truppe, Malei Meglic, Franci Kropivnik, Franc Wutte, Ines Schiemann, Josef Wutte, Valentin Oraže. Obcni zbor je zakljucil vrhunski alpski smucar Davor Karnicar z Jezerskega z razburljivimi videoposnetki svojih smucanj iz najvišjih vrhov na svetu. (I.L.)


Prireditve 2010:


trening za turno smuko v Podnu 5.1.2011 z Davom Karničarjem

 


Osemnajstič ČEZ GORO K OČETU…

Vsakega decembra, v soboto pred božičem vabita PD Ravne in soprireditelj SPD Celovec na enega najbolj odzivnih zimskih pohodov. Prireditev, ki se odvija ponoči, organizirajo že od leta 1993 naprej. Ime pa je dobila po zgodbi Prežihovega Voranca, v kateri pisatelj opisuje skrivno potovanje svoje žene in dveh hčerkic iz Črne v Železno Kaplo, ki se je vršilo leta 1932 in je zaradi takratnega globokega snega trajalo nadvse napornih štirinajst ur.
Letos – ob 60 letnici pisateljeve smrti- se je v soboto 18.decembra zimskega nočnega pohoda ČEZ GORO K OČETU udeležilo spet rekordno število ljudi iz vse Slovenije. Organizator- PD Ravne je prejel blizu tisoč prijav, med njimi tudi dvajset iz avstrijskega Koroškega.
Pešpot je pohodnike vodila od kmeta Lipolda v Koprivni/SLO do kmetije pri Kumru, po postanku pa naprej čez planino Luže in državno mejo do kmetije pri Čemru v Podpeci/A. Tu so prostovoljci SPD Zarja, kapelške žene in drugi pomočniki pripravili pohodnikom prisrčen sprejem. Kot vsa prejšnja leta so jim spet ponudili čaj ter dobro pogačo, katero so spekle ter darovale domače gospodinje.
Po pozdravih, ki so jih izrekli Miha Traunik (v imenu SPD Zarja, SPD Celovec in ZKP), Gabriel Hribar (v zastopstvu kapelškega župana Smrtnika), gospa Romana Lesjak (županja Črne) in Jože Žunec (PD Ravne) je pot vodila še v dolino do kmeta Rastočnika. Tu pa so pohodniki precej po polnoči spet posedli v čakajoče avtobuse in se po dobrih štirih urah hoje odpeljali v domače kraje.
Polna luna, novo zapadli sneg, jasna zimska noč in ravno pravšnji mraz so letošnjim pohodnikom pričarali čarobno nočno pokrajino, kakršne udeleženci ne pomnijo. Res, tokratna hoja je bila enkratno in čudovito doživetje.


 

Za 110-obletnico SPD Celovec je bila izdana zloženka.

zloženka 110 let SPD Celovec klikni



8.10.2010 je bila otvoritev Poti Alpske konvencije okoli Košute

Okoli Košute- Pot Alpske konvencije

Od ideje do projekta
Avstrija in Slovenija sta članici Evropske unije, obe sta članici
Šengenskega območja in sta tudi pogodbenici Alpske konvencije.
Ti okvirni pogoji so bili povod Planinskih zvez Avstrije in Slovenije,
da zasledujejo idejo in na območju Košute ustvarijo posebno
krožno pot okoli Košute, ki deloma vključuje tudi steze, ki so
bile več desetletij zaprte za turiste.
Opis projekta in opis poti
Potek poti
Obe točki, začetna in končna na Poti Alpske konvencije sta Ljubelj/
Loiblpass na zahodu in Sedlo Potok/Potoksattel na vzhodu.
Obstaja velika verjetnost, da greben Košute/Koschuta tako na
južni, kot na severni strani obhodimo ali ga tudi prekoračimo. Celoten
potek Poti Alpske konvencije, vključno z dostopi je razviden
iz priložene karte. Kot izhodiščni točki sta tako na severni kot
na južni strani priporočljivi planinski koči, torej Koča pod Košuto/
Koschutahaus in Dom na Kofcah/Kofce-Haus. Potek Poti Alpske
konvencije vključno z vsemi dostopi je razviden iz karte, ki je
priložena. V njej je naveden povprečen čas hoje med pomembnimi
točkami poti, navedene pa so tudi stopnje zahtevnosti, katerim
naj bi bil pohodnik kos v posameznih delih poti:
¦ Zelo zahtevna pot; dovoljena za izkušene in izurjene gornike.
¦ Zahtevna pot, sprejemljiva za izkušene gornike.
¦ Lahka pot, zato sprejemljiva tudi za manj izkušene gornike.
Če želite obhoditi celotno Pot Alpske konvencije, vam svetujemo,
da jo prehodite v smeri proti urinemu kazalcu. V tem primeru je
dostop na Veliki vrh/Hochturm čez plezalno (zavarovano) pot iz
Hajnževega sedla/Hainschsattel. Enako zahtevno pot skozi Meli/
Mela prehodite ob sestopu. Za celotno pot okoli Košute potrebujete
minimalno dva dni.
Okoli Košute
Pot Alpske konvencije
Alpska konvencija je mednarodna pogodba o varstvu Alp, ki jo
je novembra 1991 podpisalo osem alpskih držav (Avstrija, Francija,
Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) in
Evropska skupnost. Vsako drugo leto je v državi, ki v tem obdobju
predseduje Alpski konvenciji organizirana Alpska konferenca, na
kateri pogodbenice sprejmejo pomembne sklepe.
Osnovni cilj Alpske konvencije je podpiranje sodelovanja s ciljem
uravnovešenega in trajnostnega razvoja alpskega prostora ter
krepitev čezmejnega sodelovanja celotne družbe in institucij.
K osmim tematskim področjem so bili pripravljeni protokoli, ki za
vse alpske države vsebujejo pravno obvezne predpise:
^ Urejanje prostora in trajnostni razvoj
^ Hribovsko kmetijstvo
^ Varstvo narave in urejanje krajine
^ Gorski gozd
^ Promet
^ Turizem
^ Varstvo tal
^ Energija
Poleg protokolov sta bili za področji prebivalstvo in kultura ter
podnebne spremembe v Alpah pripravljeni dve ministrski Deklaraciji
in dodatno še Akcijski načrt za podnebje.
Obstaja pa tudi poseben „Večletni program dela“ Alpske konference
(2005-2010) z različnimi delovnimi težišči:
? okrepljeno sodelovanje (kooperacija) z drugimi gorskimi
območji in konvencijami,
? opazovanje Alp (dokumentacija razvoja v Alpah),
? podpora interdisciplinarnih projektov ter obveščanje javnosti
o Alpski konvenciji.
Pomemben prispevek za izvajanje Alpske konvencije so projekti,
ki so nastali v sodelovanju z alpskimi omrežji, npr. Omrežje „Povezanost
v Alpah“ (www.alpenallianz.org), „Alpine Pearls“ (www.
alpine-pearls.org), društvo „Alpsko mesto leta“ (www.alpenstadtdesjahres.
org).
Več informacij o Alpski konvenciji najdete na www.alpconv.org.

1. Dostopi
? Do Ljubelja/Loiblpass: V Avstriji na ovinku proti Ljubelju (pribl. 1 km pred
severnim delom vhoda v predor Ljubelj), v Sloveniji na parkirišču pred
južnim delom vhoda v predor Ljubelj na stari cesti (prepoved vožnje) do
višine prelaza.
? Do Planine Korošica: V Sloveniji na cesti proti predoru Ljubelj, pod gostilno „Koren“
? Do Hajnževega sedla/Hainschsattel: V Avstriji od Mlečnikove žage, v Sloveniji
od Planine Korošica.
? Do Doma na Kofcah/Kofce-Haus: Od Podljubelja preko posestva Matizovec
ali iz Tržiča preko Jelendola.
? Do Planine Spodnja Dolga njiva: Od Tržiča preko Jelendola in Medvodje.
? Do Sedla Potok/Potoksattel: Iz Sele-Borovnica/Zell-Freibach ali iz Šajde/
Schaidasattel ali izpred gostilne Franzl/Gasthaus Franzl (Korte/Trögern).
? Do Koče pod Košuto/Koschutahaus iz Sele-Cerkev/Zell-Pfarre
? Do Hajnževega grabna/Hainschgraben od Mlečnikove žage
2. Planinske koče / Prenočitev
? Koschutahaus/Koča pod Košuto, 1280 m.
Prijatelji narave Koroška. Odprta od sredine maja do sredine oktobra,
50 postelj, Tel.: 0043 (0)4227 7110, GSM 0043 (0)664 3468978
? Dom na Kofcah/Kofce-Haus, 1488 m.
PD Tržič. Odprta od sredine junija do sredine septembra vse dni v tednu,
v preostalem obdobju ob sobotah, nedeljah in praznikih, 40 postelj,
Tel.: 00386 (0)41 234638
? Planšarija/Alm Korošica, 1554 m.
Odprta od sredine junija do sredine
septembra, 6 postelj, Tel.: 00386 (0)31 471361
? Planšarija/Alm Kofce, 1488 m.
Odprta od 1. junija do 31. oktobra, 15 postelj, Tel.: 00386 (0)41 691033
? Planšarija/Alm Šija, 1523 m.
Odprta od sredine junija do sredine septembra, ni nočitve
Tel.: 00386 (0)31 604966
? Planšarija/Alm Pungrat, 1450 m.
Odprta od 10. junija – zadnja sobota v septembru, 14 postelj,
Tel.: 00386 (0)41 900581
? Planšarija/Alm Tegošče, 1430 m.
Odprta od sredine junija do sredine septembra, ni nočitve
Tel.: 00386 (0)41 753513
? Planšarija/Alm Dolga Njiva, 1400 m.
Odprta od sredine junija do sredine septembra, ni nočitve,
Tel.: 00386 (0)41 469570.
Dostopi, planinske koče / prenočitve
Okoli Košute
Pot Alpske konvencije
Pomembni naslovi in telefonske številke
? Stalni sekretariat Alpske konvencije
www.alpconv.org • Tel.: 0043 (0)512 588589-0
? Avstrijska Planinska zveza/Österreichischer Alpenverein,
Sekcija Celovec/Sektion Klagenfurt
www.alpenverein-klu.at • Tel.: 0043 (0)463 513056
? Prijatelji narave Koroška/Naturfreunde Kärnten
http://kaernten.naturfreunde.at • Tel.: 0043 (0)463 512860
? Österreichischer Touristenklub, Sekcija Spodnja Koroška/Sektion Unterkärnten
www.oetk.at • www.eisenkapplerhuette.at • Tel.: 0043(0)4238 8170
? Slovensko planinsko društvo Celovec/Slowenischer Alpenverein Klagenfurt
www.planinci.at • Tel.: 0043 (0)4254 2545
? Planinska zveza Slovenije • www.pzs.si • Tel.: 00386 (0)1 43 45 680
? Planinsko društvo Tržič • www.planinsko-drustvo-trzic.si • Tel.: 00386 (0)45971 536
? Občinski urad Zell/Sele • www.zell-sele.at • Tel.: 0043 (0)4227 7210
? Občina Tržič, Turistična informacija • www.trzic.si • Tel.: 00386 (0)45971 510
? Mednarodni klic v sili: 112
? Gorska reševalna služba Avstrija, Klicna številka: 140
? Gorska reševalna služba Slovenija, Klicna številka: 112
? Österreichische Bundesbahnen/Avstrijske železnice: Tel.: 0043(0)5 1717
? ÖBB-Postbus GmbH: Tel.: 0043 (0)0810 222333
? Vremenska služba za Alpe v Avstriji, osebno svetovanje: Tel.: 0043(0)512 291600
(Po-So 13-18 ure) • www.zamg.ac.at
? Informacija proti plačilo: vreme na celotnem območju Alp 0900 91156680, vzhodne
Alpe 0900 91156682, regionalno alpsko vreme 0900 91156681.
? Informacija o vremenu za Slovenijo, Agencija za okolje R Slovenije Vreme:
www.arso.gov.si/vreme • Tel.: 00386 (0)1 4784 000, Fax: 00386 (0)1 4784 052




17.-18.7.2010: Planinci SPD Celovec na Kredarici - 2-dnevna tura na Triglav


3.-4.7.2010: Udeleženci Slovenskega planinskega društva Celovec na letošnjem "alpine peace crossing" ki poteka po poteh bega Židov leta 1947 preko Krimmler Tauernpass v Kasern na južnem Tirolskem.


Srečanje zamejskih planincev v Opatjem selu 13.6.2010

Letošnje tradicionalno srečanje obmejnih planinskih društev je potekalo na obronkih Krasa nad Goriško kotlino. Slovenskim planincem iz Jesenic, Trsta, Koroške, Gorice in Benečije, ki že 39 let gojijo na srečanjih prijateljstva in sodelovanje so se letos prvič pridružili še planinci iz Lendave.

Organizator SPD Gorica je za uvod pripravil zanimiv pohod od mogočnega spomenika braniteljem zahodne meje na Cirju( otvorjen bo še letos in bo prikazoval v nadstropjih 22 meterskega stolpa vso zgodovino slov. naroda s tega področja), mimo ostalin in spomenikov obeh vojn, kraških jam in drugih objektov. Uradni del srečanja, ki ga je podprla tudi občina Miren-Kostanjevica pa je potekal v Opatjem selu. Kot vsako leto, je tudi tokrat krajši kulturni spored pričel pihalni orkester Jesenice-Kranjska gora, zapel je MoPZ Kras, dobrodošlico sta izrekla preds. Marko Lutman in župan Zlatko Marušič, spregovorili pa so tudi vsi predstavniki sodelujočih planinskih oz. športnih društev.

Slovensko planinsko društvo v Celovcu je na (nadvse vročem) letošnjem srečanju zastopala pičla deseterica Podjunčanov/Kapelčanov. Joško in Miha pa sta izrekla pozdrave s Koroške.

Prihodnje srečanje bo pripravila PD Benečija na Kolovratu.

PD Javornik- Koroška Bela je ob tej priložnosti povabilo člane SPD Celovec, da se udeležijo slavja ob 100 letnici Prešernove koče na Stolu, ki bo 31. julija.



obnovitvena dela na koči na Bleščeči-junij 2010


Obnova planinske poti in razgledne koče v Meleh pod Tolsto Košuto 29.5. in 12.6.2010

Kot vsako leto je tudi letošnja zima poškodovala edino planinsko pot SPD Celovec, ki vodi skozi Meli. Dodatno je bila močno poškodovana šele leta 2007 zgrajena razgledna koča tik pred vstopom v Meli. Zato so v zadnjih tednih člani SPD Celovec popravili pot skozi Meli in pritrdili nove varovalne jeklenke. Močno poškodovano razgledno kočo je bilo treba podreti in na novo postaviti nekaj metrov odmaknjeno od prvotnega mesta.


tiskovna konferenca 8.6.2010 - Bančni sektor partner planincev


Slovensko planinsko društvo (SPD) Celovec je v svojem 110. letu obstoja pridobilo partnerja - Zvezo Bank in Posojilnice. To sta danes na tiskovni konferenci v prostorih Zveze Bank sporočila predsednik SPD Celovec Hanzi Lesjak in častni predsednik Lubo Urbajs.

V ospredju je povezovanje
Predsednik Zveze Bank Feliks Wieser, ki je tudi član upravnega odbora Slovenske gospodarske zveze, je poudaril pomembno vlogo planincev pri povezovanju, to vlogo pa da opravlja tudi Zveza Bank. Slovenska gospodarska zveza, ki da je vodilna pri čezmejnem povezovanju podjetnikov in poslovnežev, se bo preko svojih članov-podjetnikov angažirala pri zbiranju sredstev.

Obnova planinske koče
Letos praznuje Slovensko planinsko društvo svojo 110-letnico obstoja. Za ta jubilej se bodo lotili obnove planinske koče nad Arihovo pečjo. Po 40 letih je obnova te edine koče društva že nujno potrebna, pravi član upravnega odbora SPD Celovec Hanzi Wieser.


13.5.2010 Otroški dan v Železni Kapli

Člani SPD Celovec so pod taktirko Hanzija Wieserja ponudili otrokom na otroškem dnevu na plezalnem stolpu prve plezalne izkušnje. Interes navzočih otrok je bil tako velik, da so člani na treh stenah komaj sledili neskončnem navalu otrok.


ČEMERNICA PRI ŠENTJAKOBU V ROŽU, 07.03.2010 • 19:26

Koroška • SŠZ • Alpinizem

Nad 500 udeležencev na 32. zimskem pohodu Arihova peč

Tudi letošnji, medtem že 32. zimski pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, je bil povsem uspešen. Pohoda v organizaciji Slovenske športne zveze (SŠZ), Slovenskega planinskega društva Celovec in SPD "Rož" iz Šentjakoba se je ob lepem, čeprav hladnem vremenu, zato pa v čudovitem zimskem ambientu, udeležilo nad 500 udeležencev in udeleženk iz Avstrije in Slovenije.
Kot vsako leto, so se pohodniki od Polanca na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu povzpeli mimo nekdanjega partizanskega bunkerja in spominske plošče, ki spominja na tragedijo pod Arihovo pečjo, ko je v noči od 9. na 10. februarja 1945 v hajki z nemškim „wehrmachtom“ padlo osem partizanov, proti najvišji točki pohoda, kočo na Bleščeči (1.086 m). Ker je bil zadnji vzpon proti Bleščeči zaradi zaledenelega terena prenevaren, so tokrat pohodniki šli kar dvakrat šli mimo Ressmanove koče, drugič, ko se se vrnili v cilj pri Polancu na Čemernici. Tudi na letošnjem pohodu ni manjkalo družabnosti - ne med potjo, ne na koči na Bleščeči, kjer so pohodnike pričakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom, in ne v cilju pri Polancu, kjer so pohodniki prejeli okrepčila in tudi diplome za udeležbo na pohodu ter se družili pri slovenski glasba.
V imenu organizacijskega odbora je Tatjana Pavčič-Kupper letos na pohodu lahko pozdravila vrsto častnih gostov, med njim predsednika Planinske zveze Slovenije Franca Ekarja , štajerskega deželnozborskega poslanca Ernesta Kalteneggerja , predstavnico slovenskega generalnega konzulata v Celovcu Duško Jerman-Male , predsednika Zveze koroških partizanov inž. Petra Kucharja , člana predstojništva občine Šentjakob Arnolda Muscheta , predsednika upravnega odbora Zveze Bank DI Feliksa Wieserja , idr.
Kot vsako leto pa je predsednik organizacijskega odbora Danilo Prušnik odlikoval vse tiste pohodnike, ki so se 5-, 10-, 15-, 20- in 25-krat udeležili vse bolj priljubljenega spominskega pohoda. Zlato značko za medtem že 30. udeležbo na pohodu pa je letos prejel prof. Martin Urbajs iz Žoprač, ki je hkrati tudi dolgoletni in zaslužni član pripravljalnega odbora Arihova peč, za 25-kratno udeležbo pa je zlato značko prejel tudi Slavko Krušnik iz Ljubljane, s 86 leti hkrati najstarejši udeleženec letošnjega pohoda. 25-krat se je pohoda udeležil tudi Stane Jekuš iz Celja.
20-kratna udeležba: Nada Malle (Holbiče) in Hanzi Lesjak (Ledince); 15-kratna udeležba : Valentin Cidej (Železna Kapla), Djurć Jovo (Ljubljana), Franc in Slavka Kukovica (Žitara vas), Dora Kupper (Kotmara vas), dr. Roman Schellander (Borovlje), Mimi Straus (Ljubljana), Peter Novak (Rož); 10-kratna udeležba: Sabina in Janez Buchwald (Nonča vas), Franc Gusnik (Mežica), Rok Polajnar (Kokra), Mira Urbajs (Žoprače), Peter Zmrzlikar (Komenda); 5-kratna udeležba: Berchtold Marta (Bilčovs), Božnar Ivanka (Škofja Loka), Bratun Mitja in Vid (oba Celje), Drempetič Dragica (Ljubljana), Hartman Vanč (Slovenj Gradec), Isakovič Rado (Ljubljana), Jančar Matej (Celje), Kac Drago (Šmartno), Kenda Metka (Ljubljana), Kranjc Dušan (Ravne na Koroškem), Measrič Cvetka (Kranj), Oblak Aleksander (Ljubljana), Osterman Jože (Olševek), Scharf Hubert (Zgornj dravska dolina/avstrijska Koroška), Wieser Hildi in Vinko (oba Celovec), Živalič Jože (Mavčiče), Žvelc Pavel (Komenda), Zvelf Ivan (Kranj).
Spominske in hkrati športno-rekreativne prireditve so se tudi letos masovno udeležili predvsem pohodniki iz Slovenije (člani planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske), razveseljiv pa je tudi vse večji odziv pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške. Tudi število nemško govorečih udeležencev na tej prireditvi raste iz leta v leto.
K vnovičnemu lepemu uspehu prireditve je poleg velikega števila pohodnikov prispevalo nad 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze. Prav tako številni sponzorji, med njimi Zveza Bank v Celovcu, Posojilnice Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, tovarna smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, športni referat pri koroški deželni vladi, in drugi.
33. zimski pohod Arihova peč bo prvo nedeljo v mesecu marec 2011. (I.L.)


27.2.2010 smučarska tura na Romatenspitz v Visokih Turah



18.2.2010: otvoritev fotorazstave Planine v sliki in predavanje dr. Wernerja Koroschitza v k&k centru v Št.Janžu:

 

NAGRAJENCI FOTORAZSTAVE „PLANINE V SLIKI 2010“

1. ŠKOF Marija

2.WUTTE Josef

3. MEŠNIK Daniel

4.ŠTEFANER-WEISS Ivana

4.BRUMNIK Urška

6.STARMAN Anton

6.MICKL Marian

8.TRIESSNIG Simon

9.PINTAR Nežka

10.WIESER MARTIN

9.WIESER Friederike

11.SCHIEMANN Ana

12.MEŠNIK Hanzi

13.RABIČ Gudi

15.VELIK Katarina

16.KUKOVICA Franc

17.VELIK Jana

18.VELIK Eda

19.MICKL Erich

20.RESSMANN Ani

21.REINISCH Margit


Prireditve 2009:

 

gorska tura na Uršljo goro

V zimskem programu Slovenskega planinskega društva je bil sredi januarja pohod na Uršljo goro.Zbrali smo se v Pliberku in se nato zapeljali preko Raven in Kotelj do Naravskih ledin. Od tam pa smo udobno pešačili približno dve uri po belo zameteni enolični gozdni rebri in hladni sivini do vrha. Nad meglenim morjem smo bili nagrajeni z najlepšim soncem ter čudovitim razgledom.

Uršlja gora ali Plešivec je najvzhodnejša vzpetina Karavank in zaradi svoje »osamelosti« tudi s 1696 metri daje zelo mogočen vtis. Spada k najbolj obiskanim slovenskim goram. Čeprav z vseh strani precej strma, pa je tudi pozimi razmeroma lahko dostopna. Po (zimskem) vzponu se še posebej prileže počitek v prijaznem, toplem in urejenem Domu na Uršlji gori.

Je tudi najvišja gora Slovenije, ki ima na vrhu mogočno cerkev. Z dolinskih cest pa jo hitro prepoznamo predvsem po značilnem televizijskem pretvornem stolpu.

 


18.2.2009 odprtje razstave "Planine v sliki" in diapredavanje Sama in Daniela Wakouniga "Prečenje Alp z gorskimi kolesi"

Dne 18.2.2009 je predsednik SPD Celovec Hanzej Lesjak odprl fotorazstavo "Planine v sliki" ter prvim trem nagrajencem razstave (1. Adele Sommer, 2. Marian Mickl, 3. Marija Škof) predal nagrade. Pri tej razstavi je tokrat sodelovalo 21 fotografov. Nato sta predavala brata Samo in Daniel Wakounig o svojih kolesarskih prečenj Alp. Prva pot jih je vodila iz Kitzbuehla do Bistrice v Zilji in druga zahtevnejša iz Innsbrucka do Gardskega jezera. Po predavanju je bilo še poskrbljeno za prigrizek in dobro kapljico.


2.3.2009 zimski pohod Arihova peč 2009

Skoraj 600 pohodnikov na 31. zimskem pohodu Arihova peč 2009 ŠENTJAKOB/CELOVEC, 01. marca 2009 – Letošnji 31. zimski pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo na avstrijskem Koroškem je bil spet velik uspeh. Prireditve v organizaciji Slovenske športne zveze (SŠZ), Slovenskega planinskega društva Celovec in SPD "Rož" iz Šentjakoba se je ob pravem zimskem ambijentu, kljub obilnem snegu odličnimi pogoji in čudovitem vremenu udeležilo skoraj 600 udeležencev iz Avstrije, Slovenije, Italije ter s Hrvaške. Pohodniki so se kot vsako leto od Polanca na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu povzpeli mimo nekdanjega partizanskega bunkerja in spominske plošče, ki spominja na tragedijo pod Arihovo pečjo, ko je v noči od 9. na 10. februarja 1945 v hajki z nemškim „wehrmachtom“ padlo osem partizanov, proti najvišji točki pohoda, kočo na Bleščeči (1.086 m). Nato so se prek Ressmannove koče spet vrnili v cilj pri Polancu na Čemernici. Tudi na letošnjem pohodu ni manjkalo družabnosti - ne med potjo, ne na koči na Bleščeči, kjer so pohodnike pričakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom, in ne v cilju pri Polancu, kjer so pohodniki prejeli okrepčila in tudi diplome za udeležbo na pohodu ter domača slovenska glasba. Predsednik organizacijskega odbora Danilo Prušnik je še posebej pozdravil in odlikoval vse tiste pohodnike, ki so se 5 ., 10., 15., 20., 25. in 30. udeležili vse bolj priljubljenega spominskega pohoda. Nagrado za medtem že 30. udeležbo na pohodu sta letos prejela starosta slovenskih planincev na Koroškem Lubo Urbajs iz Žoprač pri Vrbi ter dolgoletni član pripravljalnega odbora Slavko Sticker iz Reke pri Šentjakobu. 25-tič se je udeležil domačin Manfred Ropač. 15-kratna udeležba: Dora Kupper, Slavko Pevec, Rudolf Zeichen, Rezika Iskra, Alojz Čebašek, Franc Rehsmann; 10-kratna udeležba: Adolf Uršej, Franc Vidmar, Tomaž Polajnar, Janko Potočnik, Kati Šušteršič, Vinko Andlovec, Aleš Habjanič, Albin Volavšek, Teja Zabukovec; 5- kratna udeležba: Majda Drolec, Tatjana Marko, Mirko Božnar, Bojan Šipek, Rado Isakovič, Ludvik Stopar, Voljko Pisar, Janez Košmrlj, Aleksander Oblak, Darina Gabriel, Danica Turnšek, Milan Turnšek, Marija Črnak, Miro Črnak, Polona Špegel, Marjan Špegel, Tone Jurič, Anica Rajgl, Martin Škobrne, Darko Drempetče, Silvija Gabriel, Beno Kolar, Tonči Koren, Zdravko Rajgl, Albert Sima, Anton Torkar, Irena Weber. Posebno nagrado, darilo, je prejel član Planinskega društva Planika iz Maribora v Sloveniji Franc Rajh . Bil je 5.000 posamezni udeleženec na tem tradicionalnem pohodu v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo. Vseh 31. pohodov pa se je medtem en- ali večkrat udeležilo že 10.650 pohodnikov! Spominske, športno-rekreativne prireditve so se letos masovno udeležili predvsem pohodniki iz Slovenije (člani planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske), posebej razveseljiv pa je bil tudi velik odziv pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške - od Zile preko Roža do Podjune. Med pohodnik pa so letos bili spet rojaki iz Italije, prav tako iz Hrvaške. Tudi častnih gostov je bilo veliko, med njimi tudi Bogdan Mohor-Ston, partizan, ki je preživel za osem partizanov usodno hajko pod Arihovo pečjo februarja 1945, in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu v prvi slovenski vladi v samostojni Sloveniji dr. Peter Vencelj. K vnovičnemu lepemu uspehu prireditve je poleg velikega števila pohodnikov iz celotnega prostora Alpe-Jadran bistveno prispevalo skoraj 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze. Prav tako številni sponzorji, mdr. Zveza Bank v Celovcu, Posojilnice Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, tovarna smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, športni referat pri koroški deželni vladi, in drugi. 32. zimski pohod Arihova peč bo spet prvo nedeljo v mesecu marcu leta 2010. (I.L.)


GOLI VRH 9.5.09

Dne 9.5.2009 je SPD Celovec vabilo na planinsko turo na Goli vrh (1787m) v Kamniških Alpah. Z avtom smo se zapeljali do Offnerjeve domačije, kjer je bila cesta zaradi gradbenih del zaprta. Od tam smo se peš odpravili naprej do nekdanje zapornice, kjer se na desno odcepi pot na Goli vrh. Po hoji mimo razvalin nekdanjega živosrebrnega rudnika smo čez poldrugo uro prispeli na Jenkovo planino, kjer stoji obnovljena planinska koča. Po kratkem odmoru smo pot nadaljevali po slovenski poti in čez uro hoje prispeli na Goli vrh. Iz vrha je lep razgled na sosednje vrhove Kamniških Alp in Karavank, globoko pod nami pa na Planšarsko jezero na Jezerskem. Po zasluženem odmoru in klepetu smo se po isti poti vrnili na izhodišče ture in že načrtovali nove pohode.


OLŠEVA

Skupina planincev se je ob priliki romarskega dne pri Sv. Duhu nad Solčavo na binkoštni ponedeljek (1.junija) povzpela tudi na Obel kamen (1911m)-avstrijski vrh mejne gore Olševe.

Od 17 udeležencev planinskega izleta SPD Celovec je kar sedem planincev bilo na Olševi prvič.

Vsi so turo ob prijetnem vremenu opravili brez težav – med njimi tudi najmlajša udeleženka 8-letna Katja..

Po sestopu pa so pohodniki skupaj z romarji uživali v prijetni družabnosti na turistični kmetiji pri Rogarju v Podolševi.


DELOVNA AKCIJA MELI

Odborniki SPD Celovec –Jožko, Janez in Miha so konec maja opravili prvo letošnjo delovno akcijo v Meleh pod vzhodnimi stenami Tolste Košute. Prekopali in popravili so stezo Slov. planinskega društrva Celovec na celotni relaciji Geo trail-a do Orlovskega sedla oz. do državne meje, donesli in zabili nove železne drogove, ki bodo v bodoče služili za boljšo orientacijo, ter na društveno postajališče/zavetišče zanesli vpisno knjigo. Delavci so ugotovili tudi materialne potrebe za naslednjo potrebno delovno akcijo.

V Meleh trenutno leži zelo mogočen snežni plaz. Za izurjene in vešče planince pa prehod skozi ta predel ne predstavlja posebnih težav.


3. alpine peace crossing 4.7.2009


18. - 19.7.2009 društvena gorska tura na Grintovec v Kamniških Alpah


MOST POD KOŠUTNIKOVEM TURNOM

Nova plezalna pot na Košutnikov turen je zdaj še bolj zanimiva, ker je na sredini poti dodan most in nova ferata za sestop. Zadeva je kar zahtevna in samo za izkušene z ustrezno opremo za ferate.


NOVA FERATA NA TURŠKO GLAVO-TÜRKENKOPF V ŽELEZNI KAPLI

V Taborah pred vhodom v Železno Kaplo je postavljena nova zelo zahtevna ferata (težavnost C-E) na turško glavo (Türkenkopf). Ferata je na celotni dolžini zavarovana z jeklenicami (800 m jeklenic) in višinska razlika znaša 240 m. Ferata se začenja tik ob reki Beli nasproti nove hidroelektrarne pri Lesnikovem mostu. Sestop iz vrha turške glave vodi do Trobijevih sten, kjer se nahajajo vhodi v nekdanje rudnike. Celotna pot je speljana kot krožna pot. Ta nova ferata je na vsak nacin najtežja ferata na južnem Koroškem in je priporočljiva samo za izkušene plezalce z ustrezno opremo.


Humarjeva življenjska pot

Tisto, za kar je živel, mu je vzelo življenje: gore so bile Humarjeva strast od otroštva. Kljub številnim nesrečam se je vedno vračal k njim. In na koncu je tam tudi ostal.

Tisto, za kar je živel, mu je vzelo življenje: gore so bile Humarjeva strast od otroštva. Kljub številnim nesrečam se je vedno vračal k njim. In na koncu je tam tudi ostal.

Tomaž Humar se je rodil 18. 2. 1969 v Ljubljani, živel je v Kamniku, imel je dva otroka. Zaposlen je bil na Carinski upravi v Ljubljani. Opravil je že prek 1500 vzponov, od tega 70 prvenstvenih doma in po svetu.

Za izjemne dosežke so ga nagradili na številnih področjih. Med drugim je prejel:

  • zlati cepin za vzpon na Ama Dablam
  • Bloudkovo nagrado
  • častni znak Republike Slovenije
  • encian za življenjsko delo (2000, Trento, Italija), ki sta ga prejela tudi legendi Reinhold -Messner in Edmond Hillary
  • nominacijo za zlati cepin za Aconcaguo
Nikoli kasneje nisem doživel Himalaje na enak način. Kolca se mi po tistih časih - ko smo, vsi v novih hlačah nunar, polnih neštetih prišitih žepov, Himalajo doživljali tako romantično.

Mnogi so Tomaža opisovali kot človeka, ki je imel v svoji karieri veliko sreče. Tudi če mu je kazalo slabo in so vsi obupali, se je iz situacije vedno uspel rešiti. Svet ga je spoznal leta 1999, ko je sam v alpskem stilu preplezal južno steno Daulagirija. Sam je nekoč dejal, da pleza zato, ker se lahko samo v steni približa samemu sebi. Da to drži, potrjuje dejstvo, da je bil skoraj več na višini 5000 metrov kot 'v dolini'.

Za alpski stil je trdil, da je "enostavna umetnost preživetja v vertikali, pri kateri ni prostora za omahljivce in ne za velike junake." V gore s sabo ni jemal strokovnih ekip, temveč svoje prijatelje, osebno zdravnico, bioenergetičarko in soplezalce.

Mnogi so Tomaža opisovali kot človeka, ki je imel v svoji karieri veliko sreče.

Padec ga ni ustavil
Zanimivo je, da je preživel mnoge gorske vzpone in se pri tem ni poškodoval, gradnja hiše pa ga je skoraj stala obeh nog. Po tem, ko se je vrnil z Daulagirija, je med gradnjo padel vzvratno v odprtino za stopnice in si močno poškodoval obe nogi. Zdravniki so bili prepričani, da ne bo več hodil. Sledilo je precej operacij in leta 2001 se je izkazalo, da bo kljub temu lahko hodil. Zdravniki so mu še vedno govorili, da je plezanje zanj končana zgodba. A Tomaž na to ni pristal.

Madona, fantje, ne me živčnega delat! Jaz nisem zavod za zaposlovanje, jaz od tam prihajam!

Nesrečen Nanga Parbat
Tomaža Humarja so v Himalaji reševali že pred štirimi leti. Takrat se je odpravil na znani Nanga Parbat, a med vzponom obtičal v steni. V steni je prebil kar šest dni, nato pa ga je rešil helikopter pakistanske vojske. Vzpon je bil medijsko precej odmeven, tudi takrat pa ga je reševala švicarska ekipa.

Po tem neuspehu je Tomaž začel plezati bolj 'potiho'. Njegovi vzponi in dosežki niso bili več medijsko odmevni, čerpav se je leta 2006 denimo po južni steni povzpel na vrh Anna Purne. Tudi njegov zadnji vzpon ni bil znan javnosti, celo njegovim bližnjim prijateljem ne. Viki Grošelj se je komaj vrnil iz Nepala v Slovenijo, ko je izvedel, da je tam tudi Humar.

Najpomembnejši osvojeni vrhovi
13. november 1994: Ganeš V., (6989 m)
6. maj 1995: Anapurna 1 (8091 m), solo vzpon
4. maj 1996: Ama Dablam (6828 m)
2. november 1996: Bobaje (6808 m), solo vzpon
1. oktober 1997: Lobuče (6119 m), solo vzpon
9. oktober 1997: Pomuri (7165 m)
31. oktober 1997: Nuptse (7742 m)
26. oktober 1998: El Capitan [1] (2307 m), solo vzpon
2. november 1999: Daulagiri (8167 m), solo vzpon
8. november, 2002: Šiša Pangma, (8046 m)
22. december 2003: Aconcagua (6960 m)
23. april 2005: Cholatse (6440 m)
november 2009: Langtang Lirung, Nepal (7227 m)

Humar je bil eden boljših alpinistov na svetu. Imel je preprosto filozofijo, po kateri je bilo vse podrejeno plezanju. Njegovi kolegi se ga bodo spominjali kot izvrstnega alpinista, ki je večkrat uspel preživeti nemogoče, zdržati, ko drugi niso mogli več. Po svetu je imel številne prijatelje iz vrst alpinizma. Njegov 'dolg', ki ga je sicer želel poravnati, pa bo za vedno ostal Nanga Parbat. Če bi bile razmere drugačne, bi ga nedvomno lahko osvojil. Žal pa je svojo alpinistično in življenjsko pot zaključil na drugi himalajski gori.


Prireditve 2008:

 

občni zbor SPD Celovec 14.2.2008:

Na občnem zboru potrjen dosedanji odbor SPD Celovec na čelu s Hanzijem Lesjakom
ŠENTJANŽ V ROŽU, 15. februarja 2008 – Slovensko planinsko društvo Celovec je v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu priredilo svoj redni občni zbor, na katerem so pregledali uspešno delovanje društva v pretekli mandatni dobi, na volitvah pa soglasno potrdili za dobo nadaljnjih treh let dosedanji odbor na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom. Ostali izvoljeni člani odbora so: podpredsednik: Joško Igerc; tajnik: Rihard Brumnik (namestnik: Marian Mikl); blagajnik: Stefan Riegelnik (namestnik: Hanzi Rehsmann); odborniki: Tomi Mikl, Folti Cidaj, Franci Kropivnik, Miha Travnik, Hanzi Wieser, dr. Roman Schellander, Bernardka Skof in Tone Starman. Kot predglednika računov sta bila vnovič izvoljena Hanzi Millonig, Reinhard Pukel, častni predsednik SPD Celovec pa je Lubo Urbajs. Vnovič potrjeni predsednik Hanzi Lesjak je v svojem poročilu izpostavil aktivnosti edinega slovenskega planinskega društva na Koroškem, ki šteje s svojimi odmevnimi prireditvami kot so to izleti, pohodi, predavanja, itd., med najbolj aktivna društva med koroškimi Slovenci. Aktivnosti SPD Celovec močno odmevajo tudi preko koroških meja, kot največji uspeh društvenega delovanja v zadnji mandatni dobi pa je Lesjak izpostavil uspešno izveden projekt geološke poti v Meli na območju Košute v Karavankah. V imenu Slovenske športne zveze je novo izvoljenemu oz. potrjenemu odboru čestital podpredsednik Danilo Prušnik, ki je – ob istočasnem odprtju vsakoletne razstave SPD Celovec pod geslom “Planine v sliki”, ene najbolj odmevnih prireditev med planinci tostran in onstran Karavank, opozoril, da ta natečaj dokumentira, kako vsestranski so člani SPD Celovec: niso namreč le aktivni planinci, so tudi športniki, kulturniki, politiki in fotografski umetniki. Podpredsednik SŠZ, hkrati tudi glavni koordinator tradicionalnega zimskega pohoda Arihova peč, je svoj nastop izrabil tudi za povabilo na letošnji jubilejni 30. pohod, ki ga skupaj organizirajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in prosvetno društvo „Rož“ iz Šentjakoba. Na letošnjem jubilejnem pohodu v nedeljo, 2. marca 2008, z začetkom ob 9.00 uri pri Polancu na Čemernici nad Šentjakobom pričakujejo blizu kar 600 pohodnikov iz celotnega prostora Alpe-Jadran. Svoj nagovor je Prušnik sklenil z ugotovitvijo, da se SŠZ, katere članica je SPD Celovec, zaveda odlično opravljenega dela odbora in članov edinega slovenskega planinskega društva na Koroškem. Ob tem je izpostavil pomembne vloge, ki jih opravlja tudi SPD Celovec: ohranjanje slovenskega jezika, obujanje spominov na težke čase polpretekle dobe, vzdrževanje slovenščine na topografsko geografskem področju, vzdrževanje dobre in zdrave telesne sposobnosti, ter spodbujanje kreativnosti članov na področju fotografske umetnosti. (I.L.)

zmagovalci fotorazstave 2008: 3. Rehsmann Hanzi, 1. Škof Marija, 2. Wakounig Daniel in predsednik Lesjak Hanzi

novi odbor SPD Celovec: Tone Starman,Štefan Rigelnik,Jože Igerc,Tomi Mikl,Marian Mickl,predsednik Hanzi Lesjak,častni predsednik Lubo Urbajs,Miha Travnik,Rihard Brumnik;

predavatelj Tone Starman - treking v Indiji


Nad 600 pohodnikov na jubilejnem 30. zimskem pohodu Arihova peč 2008 ŠENTJAKOB/CELOVEC, 02. marca 2008 – Jubilejni, letos že 30. zimski pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo v organizaciji Slovenske športne zveze (SŠZ), Slovenskega planinskega društva Celovec in SPD "Rož" iz Šentjakoba, je povsem uspel. Pohoda ob lepem, toplem vremenu in - zaradi pomanjkanja snega - tudi odličnimi pogoji, se je udeležilo nad 600 udeležencev iz Avstrije, Slovenije ter s Hrvaške.
Ob letošnjem jubileju so organizatorji pripravili tudi poseben program: položitev vencev pri spominski plošči pod Arihovo pečjo ter slovesnostjo pri Polancu na Čemernici. Venec in rože pri spominski plošči pod Arihovo pečjo sta položila Miha Travnik za Zvezo koroških partizanov (ZKP) ter Bogdan Mohor-Ston, partizan, ki je preživel tragedijo pod Arihovo pečjo, ko je v noči od 9. na 10. februarja 1945 v hajki z nemškim „wehrmachtom“ padlo osem partizanov. Na slovesnosti pri Polancu na Čemernici so bili posebej odlikovani Danilo Prušnik, ki je na čelu organizacijskega odbora pripravil in uspešno izvedel vseh 30 pohodov, častni predsednik SPD Celovec in SŠZ Lubo Urbajs kot eden glavnih pobudnikov pohoda, ter Janko Malle, ki se je udeležil vseh 30-ih pohodov. Z minuto molka pa so se na slovesnosti spomnili tudi prof. Milana Kuppra, dolgoletnega člana organizacijskega odbora Arihova peč, ki je pretekli petek umrl v 84. letu starosti.
Kot vsako leto, so se pohodniki že zgodaj zjutraj in ves dopoldan zbirali pri Polancu na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu in se nato povzpeli mimo partizanskega bunkerja proti najvišji točki pohoda, kočo na Bleščeči. Nato so se prek Ressmannove koče spet vrnili v cilj pri Polancu na Čemernici. Pri tem tudi tokrat ni manjkalo družabnosti - ne med potjo, ne na koči na Bleščeči, kjer so jih čakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom, in ne v cilju pri Polancu, kjer so pohodnike čakali okrepčila in diplome za udeležbo na pohodu ter domača slovenska glasba. Predsednik organizacijskega odbora Danilo Prušnik še posebej pozdravil in odlikoval vse tiste pohodnike, ki so se 5-, 10-, 15-, 20- in 25-krat udeležili vse bolj priljubljenega spominskega pohoda. Poleg diplome o udeležbi in jubilejne, zlate značke je letos vsak udeleženec prejel še folder z informacijami o tragičnem dogajanju pred 63 leti pod Arihovo pečjo.
Spominske, športno-rekreativne prireditve so se letos masovno udeležili predvsem pohodniki iz Slovenije (člani planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske), posebej razveseljiv pa je bil tudi velik odziv pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške - od Zilje preko Roža do Podjune. Med častnimi gosti letošnjega jubilejnega pohoda pa so bili predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, konzul R Slovenije v Celovcu Gregor Jovan, avtor dokumentarca „Der Partisan“ Tobias Kavelar, Janez Kmet, sin partizanke Emilje Kmet-Andreje, ki je padla pod Arihovo pečjo, in še mnogi drugi.
K izrednemu uspehu letošnje prireditve je poleg rekordnega števila pohodnikov iz celotnega prostora Alpe-Jadran bistveno prispevalo blizu 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze. Prav tako številni sponzorji, mdr. Zveza Bank v Celovcu, Posojilnice Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, tovarna smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, športni referat pri koroški deželni vladi, in drugi. 31. zimski pohod Arihova peč bo v nedeljo, 1. marca 2009. (I.L.) }

pohodniki na zaključku pohoda pri Polancu na Čemernici


11.5.2008 tura na Olševo


Srečanje zamejskih planinskih društev na zahodnem tržaškem Krasu 8.6.2008

V nedeljo 8.6.2008 je vabilo Slovensko planinsko društvo Trst SPDT na letošnje srečanje zamejskih planinskih društev na zahodni tržaški Kras. Tudi letos smo se koroški planinci udeležili tega tradicionalnega srečanja, letos v Mavhinjah, vasici severno od Sisljana pri Devinu. Tam sta vse planince pozdravila predsednica SPDT Marinka Pertot in devinsko-nabrežinski župan. Nato pa smo se podali na 5-urno hojo po planinski poti VERTIKALA, za katero skrbi SPDT, mimo vasi Cerovlje do vrha 323 m visoke Grmade, ki se nahaja na državni meji z Slovenijo. Grmada je bila med prvo svetovno vojno pomembna avstrijska obrambna točka Soške fronte in nudi tudi lep razgled na okoliške kraje kot so Devin in Tržič in na sosednje vrhove kot so Nanos in Slavnik. Nedaleč onstran meje se nahaja Grofova jama, katero je avstrijska vojska med Soško fronto preuredila v vojaško zaklonišče za 700 vojakov. Pred vhodom jame nas je že čakal Jožef Terčon, član komenske jamarske sekcije, ki nam je pokazal del jame, kjer so še danes vidne sledi Soške fronte. Po daljšem odmoru smo se po drugi poti vrnili na izhodišče poti. Od tam smo se popeljali v nekaj kiometrov oddaljeno naselje Praprot, kjer so nas gostitelji pogostili z italjanskimi makaroni, jabolčnim zavitkom in domačim vinom iz Barkovelj. Jeseniški pihalni orkester je z svojim igranjem najavljal začetek kulturnega sporeda. Po govoru predsednice SPDT so sledile kratke pozdravne besede predstavnikov sodelujočih društev iz Jesenic, Bohinja, Gorice in Celovca. Za zaključek pa je zapel dekliški zbor in zaigral mladinski inštrumentalni ansambel za ples. Za izvrstno organizacijo tega srečanja se zahvaljujemo vsem prijateljem iz Trsta in hkrati že zdaj vabimo vse zamejske planince na srečanje v prihodnjem letu na Koroškem.

1. gasilska na Grmadi 2. in 3. zaključna prireditev v Praprotu


iz Kort na Tolsto Košuto

V soboto 21.6.2008 je vabilo SPD Celovec na gorsko turo na Tolsto Košuto. Pot se je začela v bližini gostilne Francl v Kortah, od koder vodi deloma kar strma markirana pot mimo Režovnikovega in Kališnikovega poldneva do sedla Potok. Po skoraj treh urah naporne hoje smo prispeli pri razgledni točki na začetku geološke poti Meli. Tam je SPD Celovec v lanskem letu postavilo majhno leseno utico z dvojezično geološko informacijsko tablo. Slučajno smo tam srečali člana SPD Celovec, Miho in Heinzija, ki sta ravno popravljala streho utice in pritrdila škatlo z novo vpisno knjigo. Po kratkem klepetu se je pot nadaljevala skozi geološki raj Meli do Orlovega sedla na državni meji z Slovenijo. Od tam je samo še kratek strm vzpon na vrh Tolste Košute, ki je najvzhodnejši vrh grebena Košute. Iz vrha Tolste Košute je lep razgled na Kamniške Alpe, na Sele in na Dolgo njvo. Po zasluženem odmoru smo se po isti poti spet vrnili v dolino. Za tehnično nezahtevno turo smo potrebovali dobrih osem ur, potrebna pa je vsekakor dobra telesna pripravljenost.


29.6.2008 Topica:


3.8.2008 pohod na Obir:


21.9.2008 Košutnikov turen:


26.10.2008 Pristovški Storžič


2.11.2008 Krofička


150. obletnica rojstva Juliusa Kugyja

10-letnica Kugyjevih razredov na ZG/ZRG za Slovence

 

Na večer staršev ZG in ZRG za Slovence so bili gostje vabljeni na sprehod po Kugyjevih poteh, čakale so jih naslednje postaje:

•  inštalacija »Vzpon« prof. Franca Krištofa , ki simbolizira Kugyjevo pot po gorah, po kulturah in jezikih, seveda pa tudi izobraževalni projekt Kugyjevih razredov, ki se je začel v šolskem letu 1999/2000.

•  eksponati iz Informacijskega centra v Trenti:

•  plezalna oprema iz Kugyjevih časov – kot del inštalacije »Vzpon«

•  Kugyjeve knjige, film in knjige o Kugyju iz Informacijskega centra v Trenti

•  predstavitve Kugyjevih razredov v sliki in besedi

•  knjižna polica Mohorjeve knjigarne in knjigarne Zuzzi s Trbiža

 

Da ni bila pot predolga, je Kugyjev razred 8.A je pripravil bife s kulinaričnimi dobrotami iz treh dežel .

Partnersko društvo ZG/ZRG za Slovence je letos Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini – v spomin na Kugyjevo obletnico – in bo sooblikovalo gimnazijsko božičnico v petek, 19. 12. 2008.

Poročilo o razstavi, ki je objavljeno tukaj na spletni strani slovenskega planinskega društva, pa je znak nadaljnjega sodelovanja partnerstva gimnazije in društva iz šolskega leta 2006/07.

 

150. Geburtstag Julius Kugys

10 Jahre Julius-Kugy-Klassen am BG/BRG für Slowenen

 

Am Elternabend des BG/BRG f ür Slowenen wurden alle BesucherInnen zu einem Spaziergang auf den Wegen Julius Kugys eingeladen; sie konnten bei folgenden Stationen innehalten:

  • Installation „Aufstieg“ von Prof. Franz Krištof als Symbol für Kugys (Bergsteiger-)Leben zwischen den Kulturen, aber auch als Symbol des Bildungsweges der viersprachigen Julius-Kugy-Klassen am BG/BRG für Slowenen
  • Exponate des Informationszentrums im Trenta-Tal:
    • Bergsteigerausrüstung aus Kugys Zeiten
    • Bücher von Julius Kugy, Film und Bücher über Julius Kugy Vorstellung der Kugy-Klassen in Wort und Bild
  • Vorstellung der Kugy-Klassen
  • Bücherbasar der Buchhandlungen Mohorjeva und Zuzzi

 

Die 8.A-Klasse hatte ein Drei-Länder-Buffet vorbereitet.

Das Slowenische Kulturzentrum im Kanaltal ist heuer der Partnerverein des BG/BRG für Slowenen – zur Erinnerung an das Kugy-Jubiläum.

Der Bericht über die Ausstellung auf der Homepage des slowenischen Alpenvereins ist die Fortsetzung der im Schuljahr 2006/07 begonnenen Zusammenarbeit.

 

Prof. Mag. Olga Gallob

Vodja projekta / Projektleiterin

 


Čez goro k očetu

Nočni pohod so prvič izvedli leta 1993 – ob 100-letnici rojstva Lovra Kuharja/Prežihovega Voranca. V minulem decembru 2008 pa se je vršil že šestnajstič zapored.

Ime je dobil po istoimenski pripovedi, v kateri koroški pisatelj človeško toplo in umetniško tenkočutno opisuje božično potovanje svoje žene in obeh hčera iz Črne v Železno Kaplo daljnega leta 1932. Štirinajst ur so takrat hodile čez karavanške hribe v globokem snegu, mrazu in strahu....

Na sedanjih nočnih pohodih hodijo udeleženci približno štiri ure- in to po nezahtevnih, večinoma spluženih poteh. Tudi letos je Koprivno, planino Luža in Podpeco pokrivala bela snežna odeja.Čar te zasnežene koroške zimske pokrajine privabi na to prireditev vsako leto več ljudi iz vseh koncev Slovenije.

Za vse pa je posebno doživetje tudi nočni postanek pri Čemru v Podpeci. Tu domačini –kulturni delavci/-ke iz Železne Kaple – pripravijo množici nadvse prisrčen sprejem. V pozdrav razsvetljujejo noč bakle ob poti, vsem postrežejo z vročim čajem in okusno pogačo, katero so večinoma spekle gospodinje same. Tokrat sta udeležence sprejela z melodijami trobentača Mihi in Markus, zapeli pa so »Gorniki« iz Slovenj Gradca. Dobrodošlico pa so zaželeli Miha Traunik v imenu Slovenskega prosvetnega društva Zarja in Slovenskega planinskega društva v Celovcu, kapelški podžupan Helmut Malle ter Peter Kuhar v svojem in imenu koroških partizanov.

Glavni organizator Jože Žunec /planinskega društva na Ravnah se je zahvalil kapelškim prostovoljcem za topel sprejem in povedal, da je bilo na prvem pohodu 37 ljudi, ter da je tokrat prišlo rekordno število (preko) 750 pohodnikov. Med njimi pa je bilo tudi več kot trideset Korošcev z avstrijske strani, ki so se odzvali vabilu soprireditelja SPD Celovec. MT


Silvester na gori

Postala je tradicija, da planinci mnogih krajev Podjune in tudi drugi zaključujejo planinsko leto s Silvesterskim pohodom na Pristovški Storžič (1759m). Tokrat je osvojilo zasneženo razgledno goro nad Jezerskim vrhom kar rekordno število ljudi. Okoli 150 obiskovalcem se je ob zelo lepem zimskem vremenu in mrzlem vetru nudil čudovit razgled na okoliške Kamniške vrhove, na dolgo verigo Karavank, na bližnje Julijce z očakom Triglavom, pa do vrhov na severu in Visokih tur. Zadnji dan leta so v tej planinski družbi uživali tudi nekateri kapelški člani Slovenskega planinskega društva . MT


 

Prireditve 2007:

21. fotonatečaj "Planine v sliki" 7.2.2007 v avli gimnazije za Slovence v Celovcu Dne 7.2.2006 ob 11.45 uri je bila v avli gimnazije za Slovence v Celovcu otvoritev 21. fotonatečaja "Planine v sliki". V letošnjem šolskem letu z gimnazijo sodeluje SPD Celovec. V ta namen je letošnja razstava tudi v prostorih naše osrednje šolske ustanove. Pri razstavi je sodelovalo približno 100 dijakov te šole s svojimi risbami na temo planine v sliki. Strokovna žirija pod vodstvom Hanzija Weissa je izbrala sledeče nagrajence, kateri so bili za svoja dela nagrajeni z lepimi nagradami: 1. mesto Aichwalder Anna 8b, 2. mesto Zdovc Dunja 3c in 3. mesto Sandrieser Leila 2c Pri fotografijah je sodelovalo 15 avtorjev s 30 slikami. Nagrajenci: 1. mesto Pirjevec Ignac, 2. mesto Ressman Hanzej in 3. mesto Meglič Janko

1.mesti: Pirjevec Ignac in Aichwalder Anna


Rekordnih 600 udeležencev na 29. zimskem pohodu Arihova peč 2007! ŠENTJAKOB/CELOVEC, 04. marca 2006 - 29. zimski pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, katerega organizatorji so bili tudi letos Slovenska športna zveza (SSZ), Slovensko planinsko društvo Celovec in SPD "Rož" iz Šentjakoba, je bil eden najodmevnejših v medtem že 29-letni zgodovini pohoda. Povsem uspele prireditve se je ob lepem vremenu in odličnimi pogoji udeležilo rekordno število skoraj 600 udeležencev iz Avstrije, Slovenije ter s Hrvaške. Vsak izmed njih je prejel tudi priznanje - značko in diplomo.

Kot vsako leto, so se pohodniki v jutranjih oz. dopoldanskih urah zbrali pri Polancu na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu in se nato povzpeli mimo partizanskega bunkerja proti najvišji točki pohoda, kočo na Bleščeči (1.086 m ). Nato so se prek obnovljene Ressmannove koče spet vrnili v cilj pri Polancu na Čemernici. Tudi tokrat ni manjkalo družabnosti - ne med potjo, ne na koči Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči in še posebej ne v cilju na Čemernici, kjer so pohodnike čakali okrepčila in diplome za udeležbo na pohodu ter domača slovenska glasba. Letos so pohodniki še posebej uživali čudovito vreme in tople spomladanske sončne žarke in se za dalj časa ustavili tako pri planinski koči na Bleščeči in tudi v cilju, kjer je predsednik organizacijskega odbora Danilo Prušnik posebej pozdravil in odlikoval pohodnike, ki so se pet-, deset-, 15-, 20- in 25-krat udeležili vse bolj priljubljenega spominskega pohoda. Kot je znano, SSZ, SPD Celovec in SPD "Rož" prirejajo pohod v spomin na osem partizanov in partizank, ki so 9. februarja 1945, torej tik pred osvoboditvijo Avstrije, v spopadu z nemško vojsko padli pod Arihovo pečjo v Karavankah. Vsi so pokopani na pokopališču v Šentjakobu v Rožu.

Spominske in hkrati športno-rekrativne prireditve so se letos masovno udeležili pohodniki iz Slovenije (člani planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske), posebej razveseljiv pa je bil tudi velik odziv pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške - od Zilje preko Roža do Podjune. Organizatorji pa so v svoji sredi lahko pozdravili tudi preživelega borca hajke pod Arihovo pečjo Bogdana Mohorja-Stona. Slednji je bil v času pohoda tudi gost v oddaji slovenskega sporeda ORF "Zajtrk s profilom" v kateri je v pogovoru z urednikom Andrejem Moharjem spregovoril o boju slovenskih partizanov za svobodo Koroške. V okviru pohoda pa so udeleženci lahko kupili tudi Stonovo knjigo "Luna - od koroškega partizana do političnega zapornika v Bileči", ki je šele pred nekaj dnevi izšla v založbi Drava v Celovcu. Zvezo koroških partizanov pa je na prireditvi zastopal Dušan Schlapper.

Organizatorji pohoda so tudi letos odlikovali zveste pohodnike za večkratno udeležbo. Zlato značko za 25-kratno udeležbo je prejel Nino Caruso iz Idrije/Slovenija, za 20-kratno udeležbo Maja Millonig iz Bistrice v Rožu, Stane Suklič in Rudi Burgar (oba iz Slovenije), za 15-kratno udeležbo Viktor Komavli (Slovenija), za 10-kratno udeležbo Marion Urbajs iz Žoprač, mladi in aktivni sodelavec pohoda Lino Kupper iz Kotmare vasi, Hanzi Wieser iz Šentjanža v Rožu in Jožef Blažej iz Ljubljane (s koreninami na Koroškem!). Za 5-kratno udeležbo pa so bilo odlikovani: Tatjana in Tomaž Skitek, Zdravko Rajgl, Nadja in Marjan Flajsman, Marjan Marn, Alenka Bohinec, Vojko Smolej, Drago Car, Milan Savelli, Marija in Franc Mlinarič, Maxi Gallob, Dragica Smrečnik, Fabjan Gallob, Srečko Rahne in Lenka Weiss.

K izrednem uspehu letošnje prireditve pa so poleg aktivnih pohodnikov iz skoraj celotnega prostora Alpe-Jadran bistveno prispevajo tudi številni prizadevni prostovoljni sodelavci Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze na čelu z glavnim koordinatorjem Danilom Prušnikom. V organizacijskem odboru za 29. zimski pohod Arihova peč 2007 so aktivno sodelovali: Danilo Prušnik, Lubo, Marion in Martin Urbajs, Samo Kupper, Vera, Hanzi in Christian Rehsmann, Slavko Sticker, Dora in Lino Kupper, Ema in Mirko Oraže, zdravnika Roman Schellander in Marjan Jelen, Hanzi in Martin Lesjak, Manfred Ropac, Mario Melcher, Pepca Lederer, Joka Serajnik, Tonči Serajnik, Tomi Mikl, Niko Ottowitz, Ernst Rasinger, Hanca Pörtsch, Ernsti Zeichen, Monika Zollner, Antonia in Gregor Novak, David Ressmann, Hanzi Galle, Kurt Romauch in tajnik SŠZ Ivan Lukan.

Prireditelji in organizatorji 29. pohoda Arihova peč 2007 se zahvaljujejo za podporo tudi številnim sponzorjem, mdr. Zvezi Bank v Celovcu, Posojilnicam Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, tovarni smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, ekon. svetniku Mihiju Antonitschu, športnemu referatu pri koroški dezelni vladi, in drugim.

Določen je tudi že datum 30. zimskega pohoda Arihova peč 2008, ki bo jubilejni in za katerega organizatorji pripravljajo še posebej privlačen program: pohod bo v nedeljo, 2. marca 2008. Že zdaj prisrčno vabljeni! (I.L.)

pohodniki pri koči SPD Celovec, leva slika sredina: partizan Bogdan Mohor Ston


3.6.2007 spominski pohod "Marjan Tschertov" v Krnico


23.6.2007 otvoritev geološke poti GEOTRAIL MELI

V soboto 23.6.2007 je občina Sele vabila na otvoritev geološke poti GEOTRAIL MELI in ferat na Cijajnik in Košutnikov turn. Zaradi močnega deževja so za dopoldne načrtovani pohodi v Meli in na ferate odpadli. Popoldne je vreme le dopustilo izvedbo otvoritvenega slavja pred kočo pod Košuto.

Najprej je selski župan Wasner je v obeh deželnih jezikih pozdravil vse navzoče goste in nato orisal čezmejni projekt planinarjenja v Karavankah, pri katerem so udeleženi občini Sele in Tržič, turistično društvo Železna Kapla in turistična zveza Južne Koroške. V sklopu tega projekta je predstavil pred kratkim zgrajeni zahtveni ferati na Cijajnik in Košutnikov turn ter geološko pot GEOTRAIL MELI, ki naj bi skrbeli za porast dnevnih turistov v občini Sele. Namestnik kapelškega župana Ojster je posredoval pozdrave občine Železna Kapla. Gospod Plaimer s turistične zveze Južna Koroška je predstavil celoten pohodniško-gorski koncept v občinah Sele, Železna Kapla in Bistrica nad Pliberkom. Sem spadajo že omenjene poti v Selah, sprehajalne poti v Kortah in Kupčevi soteski, plezalni vrt in plezalna šola v Lobniku, ferata na Peco ter plezalni stolp v Bistrici nad Pliberkom. Celotno ponudbo hočejo v bodoče še bolje predstaviti na internetu. S temi ponudbami pričakuje južnokoroška regija večji obisk turistov. Predsednica PD Tržič gospa Anderle je v imenu tržiškega župana izrekla pozdravne besede in izrazila upanje za nadaljna sodelovanja na področju turizma. Za zaključek je Miha Travnik v imenu Slovenskega planinskega društva Celovec orisal prispevek tega društva k temu projektu. To društvo namreč že nekaj desetletij oskrbuje planinsko pot skozi Meli. V zadnjih mesecih je s pomočjo geologa Barouniga nadelala geološko pot GEOTRAIL MELI, ki naj bi v bočnosti privabila še več obiskovalcev v ta geološko izredno zanimiv predel Karavank. Otvoritveno slavje sta popestrili mladinska glasbena skupina iz Bajdiš ter narodnozabavni ansambel iz Slovenije.

Vsi člani SPD Celovec in vsi ljubitelji gora so vabljeni, da se ob naslednji priložnosti podajo na novo geološko pot v Meli ali na nove ferate.

koča pod Košuto, društveniki, govornik Miha Travnik


24.6.2007 gorska tura na Koroški Babi v Kamniških Alpah

Tura se je začela pri zapornici v Belski Kočni. Od tam je speljana lahka planinska pot mimo ostankov rudnika živega srebra, ki nas povede v dobri uri do Jenkove planine, kjer stoji slikovita planinska koča, ki je nekoč služila kot kravji hlev. Jenkova planina služi kot izhodišče na Goli vrh in na Koroške Babe. Levo od koče vodi pot proti Koroškim Babam, najprej skozi visoki smrekov gozd, nato skozi macesnov gozd in proti koncu po kamniti izpostavljeni grebenski poti na Malo in Veliko Babo. Za sestop smo vzeli pot proti Ledinam, pri prvem razpotju pa smo jo mahnili naprej do Jezerskega in Savinjskega sedla in mimo Offnerjeve koče na Presteralšah nazaj do zapornice v Belski kočni. Za celo krožno netežavno pot smo potrebovali dobre štiri ure.

slike: Jenkova planina, grebenska pot na Babe, Velika Baba;


7.6.2007 gorska tura na Golico v Karavankah


7.-8.7.2007 dvodnevna gorska tura v Julijce-zavetišče pod Špičkom-Jalovec


28.7.2007 gorska tura v Meli pod Tolsto Košuto


5.8.2007 pohod na Obir-organizator: SPD Valentin Polanšek Obirsko


MONT BLANC

v petek, 24. velikega srpana 2007, ob 8. uri zjutraj sta člana SPD Celovec, Štefan Gallob in Marko Roblek, stopila na vrh najvišje gore Alp - Mont Blank, 4.808 mnmv.



15.9.2007 srečanje zamejskih planinskih društev pri koči pod Golico


7.10.2007 fešta pri koči na Bleščeči



15.12.2007 nočni pohod ČEZ GORO K OČETU


 

 

Arhiv po letih : 2006 - 2005 - 2004 - 2003
Vreme danes - Pregled na domači strani Slovenskih sporedov ORF