SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - Prireditve


Gorska tura na Pristovški Storžič-vrh Pristovškega Storžiča.

Prireditve 2005:

Občni zbor SPD Celovec v znamenju uspešnega delovanja - Hanzi Lesjak vnovič izvoljen za predsednika, Joško Igerc podpredsednik
CELOVEC - 22. februarja 2005 - Slovensko planinsko društvo Celovec je v k+k-centru v Šentjanzu v Rožu priredilo svoj redni občni zbor, ki je potekal v znamenju uspešnega delovanja društva v preteklih treh letih. Delovanje društva v mandatni dobi 2002 do 2004 ter načrte za bodošnost so številno navzočim članom in častnim gostom predstavili člani ožjega predsedstva, po poročilih odbora pa je bil - z izjemo manjših sprememb - soglasno potrjen dosedanji odbor na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom, ki že poldrugo desetletje vodi edino planinsko organizacijo koroških Slovencev. Za podpredsednika je bil vnovič izvoljen Joško Igerc, tajniške posle bo še naprej opravil Rihard Brumnik. Kot blagajnik pa je bil vnovič potrjen Štefan Riegelnik.
Vnovič izvoljeni predsednik Hanzi Lesjak ter tajnik društva Rihard Brumnik sta v njunih poročilih izpostavila plodno delovanje društva, ki v letošnjem letu stopa v 105. leto svojega delovanja in šteje danes nad 370 članov. V bilanci za preteklo mandatno dobo sta posebej omenila sanacijo in nadaljnjo izgradnjo koče na Bleščeči, katero letno obiskuje blizu 1000 planincev, vsakoletno tradicionalno srečanje zamejskih planincev (SPD Celovec je bil gostitelj lanskoletnega srečanja v Selah), številne planinske izlete in pohode (Arihova peč, itd.), vsakoletni nagradni natečaj »Planine v sliki«, oskrba in popravilo planinske poti, ki vodi skozi Meli pod Tolsto Košuto, itd. Glede ureditve članstva pri Planinski zvezi Slovenije (SPD Celovec je včlanjeno kot društvo, niso pa več včlanjeni posamezni člani) sta Lesjak in Brumnik poročala, da sta imela razgovor s PZS, ni pa še odgovora. Medtem je SPD Celovec svojim članom ponudil lastno zavarovanje, žal pa se člani na ponudbo niso odzvali v zadostnem številu, tako da ni bilo mogoče skleniti pogodbo z zavarovalnico. Posebna zahvala pa je bila izrečena dolgoletnemu odborniku Toniju Valentinitschu, ki iz zdravstvenih razlogov ne more več aktivno sodelovati. Blagajniško poročilo je podal Stefan Riegelnik, Reinhard Pukel pa je kot preglednik računov predlagal razrešnico staremu odboru, ki je bila tudi soglasno izrečena.
Odboru društva se je v imenu Slovenske sportne zveze, katere član je SPD Celovec, zahvalil za delovanje posljujoči tajnik Ivan Lukan. Poudaril je velik pomen Slovenskega planiskega društva za Slovence na Koroškem ter za prekomejno sodelovanje s sosedi. Za SŠZ se je občnega zbora, ki ga je profesionalno vodil Miha Travnik, udeležil tudi njen podpredsednik Danilo Prušnik.
Soglasno izvoljeni novi odbor SPD Celovec: Predsednik: Hanzi Lesjak; podpredsednik: Joško Igerc; tajnik: Rihard Brumnik; blagajnik: Štefan Riegelnik; odborniki: Tomi Mikl, Folti Cidaj, Franci Kropivnik, Miha Travnik, Hanzi Wieser, Johann Buchwald, mag. Klara Mak, Marian Mickl, Marta Lepuschitz, Hanzi Rehsmann in Anton Starmann; predglednika računov: Hanzi Millonig, Reinhard Pukel; častni predsednik: Lubo Urbajs.
V okviru občnega zbora SPD Celovec so bili nagrajeni tudi letošnji udeleženci tradicionalne fotorazstave "Planine v sliki". Prvo nagrado med 20 izbranimi nagrajenci je prejel Tomaž Pirjevec iz Tržiča v Sloveniji, drugo in tretjo nagrado pa Valentin Oraže iz Bele pri Železni Kapli in Celovčan Gerd Truppe. Nadaljnji nagrajenci/ke medtem že 19. natečaja so: Josef Gasper, Stane Valjavec, Janko Meglič, Anna Schiemann, Ivana Stefaner, Sebastian Oblak, Erich Mickl, Hanzi Meschnik, Mateja Mickl, Daniel Meschnik, Friederike Wieser, Marian Mickl, Franci Kropivnik, Joško Igerc, Ani Ressmann, Karla Haderlap in Gregor Krištof.
Odmevno prireditev oz. občni zbor SPD Celovec je zaključil Mirko Lepuschitz z multimedialnim predavanjem "Mongolija v besedi, glasbi in sliki". Kot znano, se je učitelj na dvojezični ljudski šoli v Šentlenartu pri Sedmih studencih v poletnih mesecih 2004 s kolesom podal na 4000 kilometrov dolgo pot po Mongoliji. V svojem predavanju je publiki predstavil neizmerne daljave in nikoli prej doživeto tišino narave ter odprtost in ljubeznjivost ljudi, ki so se neizbrisno vtisnili v spomin pustolovca. Ekspedicijo je mdr. podprla tudi Slovenska športna zveza.

Predsednik Lesjak, blagajnik Rigelnik, tajnik Brumnik.


500 udeležencev na spominskem 27. zimskem pohodu Arihova peč 2005! ŠENTJAKOB/CELOVEC, 6. marca 2004 - Letošnji, medtem že 27. zimski pohod v spomin na padle partizane pod Arihovo pečjo, ki ga prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož, je bil popoln uspeh! Pohoda, ki je letos - v pravličnem zimskem ambientu - potekal tudi v znamenju 60. obletnice konca druge svetovne vojne, se je udeležilo rekordno število skoraj 500 pohodnikov iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
Kot vsako leto, so se pohodniki po odlično pripravljeni poti od Polanca na Čemernici nad Šentjakobom mimo partizanskega bunkerja povzpeli na najvišjo točko pohoda, kočo na Bleščeči (1.086 m nadmorske višine), in se nato spet vrnili v dolino. Tudi družabnosti ni manjkalo - ne na koči Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči in tudi ne v cilju na Čemernici, kjer so pohodnike čakali okrepčila in diplome za udeležbo na pohodu. Pri spominski plošči za padle partizane pa je Miha Tavnik v letu spomina 2005 oz. ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne položil cvetje, navzoč pa je bil tudi Janez Kmet, sin partizanke, ki je, skupaj s še sedmimi partizani 9. februarja 1945, torej tik pred osvoboditvijo Avstrije, v spopadu z nemško vojsko padla pod Arihovo pečjo v Karavankah. Vsi so pokopani na pokopališču v Šentjakobu v R.
Spominske in hkrati športno-rekrativne prireditve so se tudi letos v velikem številu udeležili pohodniki iz Slovenije (člani številnih planinskih društev od Štajerske prek Gorenjske in Ljubljane do Primorske), razveseljiv pa je letos bil tudi odziv domačinov, ki so prišli iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške od Zilje preko Roža do Podjune. Med udeleženci je bila spet skupina zvestih pohodnikov iz Samobora pri Zagrebu pod vodstvom Acoja Alekšiča, prav tako se je pohoda udeležila tudi skupina na Dunaju živečih koroških Slovencev.
Najstarejši udeleženec letošnjega spominskega pohoda je bil Niko Caruzo iz Idrije. Med udeleženci pa je bil tudi avtor filma "Partisan" Tobias Kavelar, ki je - kot uvod v letošnji pohod - v petek zvečer v dvorani farovža v Šentjakobu v Rožu predstavil filmsko zgodbo o hajki pod Arihovo pečjo, katere se je udeležilo nad 300 obiskovalcev! Premiere nadvse uspelega filma sta se udeležila tudi preživela partizana Drago Druškovic in Bogdan Mohor-Ston iz Ljubljane oz. Kranja ter Janez Kmet, sin partizanke, ki je v napadu nemške vojske na partizanski tabor pod Arihovo pečjo 10. februarja leta 1945 izgubila življenje. Z minutom molka pa so se obiskovalci premiere spomnili Jožeta Koširja, tretjega partizana, ki je preživel napad. Žal premijero filma ni dočakal, umrl je konec februarja letos.
Zimski spominski pohod na Arihovo peč oz. Bleščečo s svojim tragičnim ozadjem tako že več kot četrt stoletja združuje Slovence s Koroške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, a tudi nemško govoreče prijatelje iz Koroške in cele Avstrije ter prijatelje gora iz drugih držav. K vsakoletnim uspehom prireditve pa poleg aktivnih pohodnikov iz celotnega prostora Alpe-Jadran bistveno prispevajo tudi številni prizadevni prostovoljni sodelavci Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze na čelu z Danilotom Prušnikom, ki so tudi letos zagotovili uspešen potek prireditve. V organizacijskem odboru za letošnji pohod so mdr. aktivno sodelovali: Danilo Prušnik, Lubo in Martin Urbajs, Samo Kupper, Hanzi, Vera in Kristijan Rehsmann, Slavko Sticker, Dora in Lino Kupper, Sara Pavčič, zdravnika Roman Schellander in Marjan Jelen, Manfred in Lisi Ropac, Pepca Lederer, Hanzi Lesjak, Joka Serajnik, Tonči Serajnik, Tomi Mikl, Mirko Isopp, Niko Ottowitz, Harry Oberhofer, Ernst in Boris Rasinger, Gusti Schellander, Tomi Schellander, Hanzi Einspieler, Štefan Janežič, Mario Melcher, Andreas Glantschnig in koordinator in tajnik SŠZ Ivan Lukan.
Organizatorji pohoda pa so tudi letos odlikovali zveste pohodnike za večkratno udeležbo: zlato značko za 25-kratno udeležbo je prejel Martin Urbajs, zlato značko za 20-kratno udeležbo pa Hanzi Urschitz (Malošče), Werner in Mara Pradetto iz Celovca (naknadno), Tonci Serajnik, Janez Cuden (Bohinjska Bistrica) ter Miro Podlipnik (Jesenice). Za 15-kratno udeležbo so prejeli zlato značko Miha Travnik (Mačalpe), Nada Malle (Škofiče), Miro Koder (Jesenice) in Anton Luskovec (Komenda), za deseto udeležbo na pohodu so bili odlikovani Mirko Isopp iz Celovca in Dora Kupper iz Kotmare vasi (naknadno), Julij Iskra (Cahorce), Hanzi Rehsman (Breznica), Vinko Wieser (Čahorče), Harry Oberhofer (Zoprace), Alojz Čebašek (Kranj) in Anton Papež (Ljubljana). Za petkratno udeležbo pa so prejeli nagradno zlato značko Marjan in Olga Gallob z Brnce ter Ciril Zore, Peter Zmrzlikar, Peter Ribaric, Miran Lokan, Jožica Bobnič, Vanda Cedilnik, Angela Kokovnik, Vili Škrlj (vsi iz Slovenije) in Josip Horvat (Samobor/Hrvaška).
Prireditelji in organizatorji 27. pohoda Arihova peč 2005 se zahvaljujejo za podporo tudi številnim sponzorjem, mdr. Zvezi Bank v Celovcu, Posojilnicam Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs in Zila-Beljak, tovarni smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus Šentjakob ter nadaljnjim privatnim sponzorjem.


Lubo s prijatelji, Hanzi s prijatelji, Danilo s pomagači.


Planinci SPD Celovec na Pristovškem Storžiču
V soboto 21.5.2005 je SPD Celovec vabilo na letošnjo prvo planinsko turo na Pristovški Storžič v občini Železna Kapla. Ob 8.00 uri zjutraj smo se od mejnega prehoda Jezerski vrh podali po gozdni cesti do Smrtnikove lovske koče pod Pristovškim Storžičem. kjer je razpotje dveh planinskih poti na
Pristovški Storžič. Na levo pelje krajša zahtevnejša Krainerjeva pot, na desno pa daljša lažja pot čez Pastirkovo sedlo. Mi smo pot nadaljevali po Krainerjevi poti, ki najprej vodi skozi strmi gozd, nato spet po gozdni cesti in nato ob strmem travnatem hrbtu ob državni meji do zadnjega
izpostavljenega dela poti, ki je delno zavarovan z jeklenicami. Čez poldrugo uro smo stopili na vrh 1759 m visokega Pristovškega Storžiča, na kateremu so postavili visoki železni kriz z napisom "Kärnten-frei und ungeteilt 10.X.1920-1962". K sreči pa je celotna krožna pot opremljena s tablicami s slovenskim napisom "Pristovski Štoržič", kar kaže na to, da je v naših gorah še doma slovenska beseda. Iz vrha Pristovškega Storžiča je lep razgled na vrhove Kamniških Alp, Karavank in celo Triglav se vidi. Po zasluženem odmoru smo se po drugi poti preko Kepove Planine in Pastirkovega vrha spustili nazaj na izhodišče naše planinske ture, katero smo končali čez tri in pol ure. Opisana tura je priporočljiva za vsakogar z nekaj kondicije, ker ni dolga in niti tehnično zahtevna.


Rihard in Štefan s sestro in Kamniškim Alpam v ozadju, zavarovani del poti, na vrhu Pristovškega Storžiča.


34. Srečanje slovenskih zamejskih planincev v Doberdobu
V nedeljo 12.6.2005 je Slovensko planinsko društvo Gorica iz Italije vabilo na 34. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev na Gradino nad Doberdobom. Tega srečanja so se udeležili tudi kapelški člani SPD Celovec. Srečanje je bilo v sprejemnem centru Gradina, ki upravlja naravni deželni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. V centru domuje tudi naravoslovni-zgodovinski muzej in gostišče. Posebnost rezervata je presihajoče Doberdobsko jezero. V rezervatu je mnogo jam in drugih kraških pojavov. Dopoldne je bil organiziran štiriurni pohod po pobočjih Gradine, kjer so še danes vidni ostanki starodavnega gradišča ter vojaških objektov
iz prve svetovne vojne. Ravno na tem področju je pustilo veliko slovenskih fantov življenje za tuje vladarje. Popoldne pa je sledil pri centru Gradina uradni del srečanja z nastopi godbe na pihala iz Jesenic ter moškega pevskega zbora Sraka. Pozdravne besede so izrekli predsednik SPD Gorica,
slovenski župan občine Doberdob ter zastopnik ZSSDI. Za zaključek so izrekli pozdravne besede predstavniki sodelujočih planinskih društev.
Za brezhibno organizacijo srečanja velja zahvala letošnjemu prireditelju SPD Gorica. Zahvala pa velja tudi neutrudnemu organizatorju Mihu Travniku ter šoferju Foltiju Oražeju. Vsako leto se tega tradicionalnega srečanja udeleži večstoglava množica planincev iz zamejstva in Slovenije, žal pa je udeležba koroških planincev zelo skromna. Zato velja poziv vsem našim planincem, da se v bodoče bolj množično udeležijo tega edinstvenega srečanja zamejskih slovenskih planincev.


Pohod po Gradini, počitek v sprejemnem centru Gradina, ekipa kapelških planincev.


Planinska tura SPD Celovec v Meli pod Tolsto Košuto
Dne 25.6.2005 je SPD Celovec vabilo na planinsko turo v Meli pod Tolsto Košuto v Selah. Po zboru pri selskem nogometnem igrišču smo se zapeljali v Hmeliško Borovnico mimo kmetije Pipan kjer se začne markirana pot štev.642 proti sedlu Potok. Od tu smo hodili dobro uro do sedla Potok, kjer je križišče poti. Na levo se zavije proti Šajdi, na desno pa smo zavili proti Košuti. Čez nekaj minut pride naslednje križišče, kjer smo zavili na levo, na desno pa gre pot naprej do koče pod Košuto. Tu se začenja edina planinska pot SPD Celovec, kjer je že pred leti bila pritrjena dvojezična tabla z napisom MELI/MELA. Na celi poti pa so bili v zadnjem času pritrjeni slovenski smerokazi in obnovljena je bila tudi markacija. Po kratki hoji skozi bukov gozd smo stali pri vstopu v skalnati svet Meli. Tu ima planinec lep pogled v očarljiv svet erozijskih tvorb, stolpov in sipin, kakršnega ni drugje v Karavankah. Zato ta predel dostikrat imenujejo karavanške Dolomite. Po dobro markirani poti smo čez dobre pol ure prišli do majhnega prelaza, ki je zavarovan z jeklenicami in klini in kjer se nahaja zapisna knjiga. Od tam je š e nekaj minut hoje do Orlovskega sedla, kjer poteka državna meja s Slovenijo. Od Orlovskega sedla lahko pot nadaljujemo na Tolsto ali Malo Košuto ali pa Dolgo njivo. Opisano pot skozi Meli so v davnih časih uporabljali romarji s Koroške na Brezje in tudi švercerji, danes pa tja le redkokdo zaide. Po zasluženi malici na Orlovskem sedlu smo se spet po isti poti vračali v dolino. Za celotno nezahtevno pot smo porabili 5 ur.


Rihard pred dvojezično tablo, vstop v Meli, počitek na Orlovskem sedlu.


Spoznajte s koroškimi planinci lepote gora:
Koroški planinci so tudi letos zelo aktivni, tokrat je pot vodila v Logarsko dolino
Na vsakoletnem dvodnevnem izletu Slovenskega planinskega društva Celovec-tokrat v Logarsko dolino- je bilo zopet zelo prijetno. 20-članska skupina koroških planicev je prespala na Koči pod Ojstrico na Klemenči planini, kjer so se udeleženci dobro počutili in so jih domačini prisrčno sprejeli. Oskrbniki koče so jim postregli z različnimi domačimi slovenskimi dobrotami, tako da so imeli dosti moči in kondicije za vzpon na dve gori. Prvi dan so koroški planinici osvojili Strelovec s 1763 mnmv., drugi dan pa Krofičko na 2083 mnmv.


Koča na Klemenči jami, Krofičk


Planinska tura SPD Celovec na Olševo
Dne 3.9.2005 je SPD Celovec vabilo na planinsko turo na 1911 m visoki Obel kamen, ki se nahaja na avstrijski strani Olševe v občini Železna Kapla. Tura se je začela v bližini šmarješke cerkve v grapi Remšenik, od koder vodi markirana pot mimo nekdanjega Lipšovega mlina naprej do vrat. To so slikovita naravna okna v skalnatih stenah, skozi katera vodi zavarovana pot. Nadaljna pot do vrha je nezahtevna in po dobrih dveh urah smo stali na vrhu Oblega kamna, ki je najzahodnejši in edini vrh na avstrijski strani masiva Olševe. Z vrha je lep razgled na Solčavsko in Remšenik. V dolino smo se vrnili po daljši poti mimo Potočke zijalke. To je lahko dostopna kraška jama, kjer so bili najdeni ostanki kosti in orodij iz kamene dobe. Kmalu nato se pot priključi poti, po kateri smo se prej vzpenjali na vrh. Po slabih dveh urah hoje pa smo bili spet na izhodišču ture. Opisana tura
tehnično ni zahtevna, zahteva pa zaradi delno strmega terena vsekakor nekaj kondicije.


Dvojezični napis, križ na vrhu Oblega kamna, tabla pri Potočki zijalki.


Prijatelj gora je zatisnil oči
Malo čez polnoč je kazala ura, ko je preteklo nedeljo, 13. avgusta 2005, po dolgi in težki bolezni umrl Toni Valentinitsch s Potoka pri Bilčovsu v 72. letu starosti. Bil je dolgoletni odbornik Slovenskega planinskega društva. Prijatelji in znanci so ga srečavali in spoznavali kot človeka, ki je bil tesno povezan z naravo, s planinami in gorami. Kakor je bil družini skrben in ljubeč oče, tako je bil s srcem povezan s slovensko planinsko kočo na Bleščeči. Na raznih društvenih izletih, na katerih nam je skušal približati lepoto planinskega sveta, je ta njegova ljubezen do sočne planine najbolj prišla do izraza. V samotni daljini gorskega sveta je vedno imel pred očmi, kako majhen je vendar človek v primerjavi z mogočnostjo gorskih sten in sočnih planin. Tako nam bo ostal v neminljivem spominu.


Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta
V nedeljo 11.9.2005 so ZKP, SPD Zarja in SPD Valentin Polanšek vabili na že tradicionalni spominski pohod po Lobniku in Lepeni v občini Železna Kapla. Ž e zgodaj zjutraj so se pohodniki zbrali pred Velflnovo domačijo v Lobniku, kjer je predsednik ZKP Peter Kuhar izrekel pozdravne besede. Nato so se pohodniki podali po gozdnih poteh in travnikih do spodnjega Tavčmana, kjer
je Tavčmanov Tonči postregel z domačo pijačo in jedačo. Pri sosednjem zgornjem Tavčmanu, kjer sta nekoč živela narodni heroj Franc Pasterk-Lenart ter na Dunaju obglavljeni Jurij Pasterk, so ponudili domače krape in žganje. Pot se je nadaljevala mimo Sabodinove domačije do Peruča, kjer je stara Peručka ponudila kuhan mošt, Peručov Johi pa je vabil na pivo v lovsko sobo.
Pri sosednji Mikijevi domačiji sta nas sprejela Ivanka Sadolšek-Zala ter njen vnuk Marjan, katera nas tudi nista spustila žejne naprej. Pri Ižepu nas je čakala prava pokušnja žganij, pri Brezniku pa že tradicionalni obloženi kruhki z glasbo na harmoniko. Tudi pri Brčku nam ni nič manjkalo. Pozno
popoldne smo prispeli do Peršmana, kjer nam je kustosinja Peršmanove domačije pripravila na poti nabrane gobe. Ta pohod nam naj bi utrdil spomin na upornike ter padle žrtve, ki so se borili za našo svobodo in naše pravice. Bodimo zvesti načelom naših prednikov in zavedajmo se naših pravic.


Sprejem predsednika ZKP P. Kuharja, zbor in pozdravne besede P. Kuharja.


75 let bajtarstva na Veliki planini
Velika planina je največja planota Kamniških Alp in je spadala med največja območja planšarstva na Slovenskem, saj je bilo na začetku prejšnega stoletja tu preko sto pastirskih stanov. Grajeni so iz lesa in elipsasta skodlasta streha sega skoraj do tal. Prvine te arhitekture posnemajo še danes pri gradnji novih pocitniških hišic. Med prebivalstvom so ohranjeni številni običaji, o katerih se lahko prepričamo v pastirskem muzeju. V srednjem delu planote sta podora Mala in Velika Vetrnica, na Zelenem robu pa se nahaja naravno okno Luknja. Najhitreje pridemo na Veliko planino z gondolsko ž ičnico iz Kamniške Bistrice in naprej s sedežnico. Peš pa vodijo markirane
poti na Veliko planino iz Stahovice, iz Kamniške Bistrice ali iz Volovljeka.
Dne 1.10. so bajtarji, to so najemniki pastirskih hišic, z Velike planine vabili na tradicionalni bajtarski golaž in na proslavo 75-letnice bajtarstva na Veliki planini. Pred leseno kapelo Marije snežne je predsednik pašne skupnosti Velika planina Alojz Jagodič simbolično predal ključ planine v oskrbo bajtarjem, katere zastopa "županja" Helena Plahuta. Mašo je daroval ljubljanski metropolit Alojz Uran. Po maši se je program odvijal na prireditvenem prostoru planšarije, katerega je z velikim humorjem povezoval"podokničar" Franc Pestotnik. Po uvodnem nagovoru županje je g. Uran skupaj z obiskovalci zapel nekaj pesmi, domačini pa so mu predali darila. Prišel je tudi "bajtarski farovž" (župnik, ministranta in policaj), ki je požegnal bajtarski golaž, ki je bil na voljo vsem obiskovalcem. Glasbeno so prireditev olepšali Habrovi fantje iz Luč in Kamniški koledniki s citrarjem Tomažom Plahutnikom. Sledila je podelitev bajtarskih značk. Podokničar je
odigral kratek monolog hlapca Danijela iz filma Cvetje v jeseni. Ob zaključku so vsi navzoči ob spremljavi kitarista "Stegna" zapeli bajtarsko himno. Družabno snidenje se je nadaljevalo z ansamblom Ržiški fantje. Vsi ljubitelji planin ste vabljeni, da si kdaj ogledate lepote slikovite
Velike planine.


Cerkev Marija snežna, zabavni program na prireditvenem prostoru planšarije, planina.


Jesenska gorska tura na Tursko goro in Brano
Konec oktobra smo se pred zimsko zaporo Pavličevega sedla še enkrat odpravili v Logarsko dolino, biser gornje Savinjske doline. Markirana pot nas je popeljala od parkirišča pod slapom Rinka mimo 80 m visokega slapa Rinka in izviru Savinje do Frischaufovega doma na Okrešlju
(1396 m). Ta koča, ki je poimenovana po raziskovalcu Kamniških Alp dr Frischaufu, je izhodišče za razne gorske ture na okoliške vrhove. Pot smo nadaljevali po stezi v smeri proti Savinjskemu sedlu do spomenika za gorske ž rtve, kjer se na levo navkreber odcepi steza proti Turskemu žlebu. Turski
ž leb je globoka zajeda med ostenji Turske gore in Rinke. Ker je Turski žleb težko prehoden, so že konec 19. stoletja na steni Rinke zgradili zavarovano pot, katera omogoča varen prehod žleba. Ko na vrhu iztopiš iz žleba, zagledaš pred seboj kraški svet Malih podov. Od tam je samo še kratek vzpon na vrh Turske gore (2251 m). Po kratkem postanku smo pot nadaljevali čez raztreskani svet Kotličov in Rdečih gričov. Izpostavljena mesta so dobro zavarovana, najbolj zanimiv pa je Sod brez dna, neke vrste kamin, skozi katerega je treba splezati. Malo pred Kamniškim sedlom se na desno odcepi steza na 2252 m visoko Brano, na kateri je postavljen majhen jekleni križ.
Nato smo se spuščali mimo Kamniškega sedla in Okrešlja nazaj na izhodišče 5 ur trajajoče gorske ture. Tura je tehnično srednje težka in zahteva nekaj kondicije.


Okrešelj,Turski žleb, Turska gora.

Arhiv po letih : 2006 - 2005 - 2004 - 2003
Vreme danes - Pregled na domači strani Slovenskih sporedov ORF