SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - Prireditve


Topica 2006

Prireditve 2006:

Fotorazstava PLANINE V SLIKI 8.2.2006 in diapredavanje Hanzija Weissa-LIBIJA
Slovensko planinsko društvo Celovec je v k+k-centru v Šentjanžu v Rožu priredilo razstavo nagrajenih slik tradicionalnega natečaja "Planine v sliki" z razglasitvijo najboljših prispevkov. Prvo nagrado med 17 udeleženci letošnjega natečaja je prejel Janko Meglič iz Slovenije, drugo Daniel Mešnik iz Gorjah v Zili, tretjo pa Valentin Oraže iz Lepene pri Železni Kapli. Razglasitev nagrajencev je opravil predsednik SPD Celovec Hanzi Lesjak, ki je na prireditvi lahko pozdravil veliko število planincev in planik iz cele Koroške.
Nadaljnji nagrajenci/ke jubilejnega 20. natečaja pa so: Gašper Meglič (Slovenija), Ignac Pirjevec (Slovenija), Anna Schiemann (Radiše), Hanzi Mešnik (Gorje/Zila), Friederike Wieser (Žrelec), Ivana Stefaner-Weiss (Bilčovs), Majda Olip (Sele), Marian Mickl (Celovec), Tomaž Pirjevec (Slovenija), Andreas Stefaner (Bilčovs), Gerd Truppe (Celovec), Franci Kropivnik (Sele), Mihi Mischkulnig (Bilčovs) in Gregor Krištof (Šmihel nad Pliberkom).
Odmevno prireditev SPD Celovec je zaključil Hanzi Weiss z zelo zanimivem diapredavanjem o svojem potovanju po Libiji.


Fotorazstava Planine v sliki 2006, diapredavanje Hanzija Weissa-Libija.


Nad 250 udelezencev na 28. zimskem pohodu Arihova pec 2006
ŠENTJAKOB/CELOVEC, 19. marca 2006 - 28. zimski pohod v spomin na padle partizane pod Arihovo pečjo, ki so ga organizatorji morali zaradi slabih vremenskih razmer in nevarnosti plazov kar dvakrat preložiti, je uspel. Povabilu Slovenske sportne zveze, Slovenskega planinskega društva Celovec in domačega Slovenskega prosvetnega društva "Roz" iz Šentjakoba se je ob čudovitem vremenu, odlično pripavljeni poti in ob pravličnem zimskem ambientu odzvalo nad 250 pohodnikov iz Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Kot vsako leto, so se pohodniki spet zbrali pri Polancu na Čemernici nad Š entjakobom v Rožu in se nato povzpeli mimo partizanskega bunkerja proti najvišji točki pohoda, kočo na Bleščeči (1.086 m ). Nato so se prek obnovljene Ressmannove koče spet vrnili v dolino. Tudi tokrat ni manjkalo
družabnosti - ne med potjo, ne na koči Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči in še posebej ne v cilju na Čemernici, kjer so pohodnike čakali okrepčila in diplome za udeležbo na pohodu ter domača slovenska glasba.
Letos so pohodniki še posebej uživali čudovito vreme in tople spomladanske sončne žarke in se za dalj časa kot ponavadi ustavili na Bleščeči in v cilju, kjer je predsednik organizacijskega odbora Danilo Prušnik še posebej pozdravil in odlikoval pohodnike, ki so se že večkrat udeležili tega vse
bolj priljubljenega spominskega pohoda. Kot je znano, zgoraj omenjena društva prirejajo pohod v spomin na osem partizanov in partizank, ki so 9. februarja 1945, torej tik pred osvoboditvijo Avstrije, v spopadu z nemško vojsko padli pod Arihovo pečjo v Karavankah. Vsi so pokopani na pokopališču
v Šentjakobu v Rožu.
Spominske in hkrati športno-rekreativne prireditve so se tudi letos dokaj številno udeležili pohodniki iz Slovenije (člani planinskih društev od Š tajerske prek Gorenjske in Ljubljane do Primorske), razveseljiv pa je bil tudi nadpovprečen odziv domačinov, ki so prišli iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške - od Zilje preko Roža do Podjune. Med udeleženci je bila tudi letos skupina zvestih pohodnikov iz Samobora pri Zagrebu pod vodstvom Acoja Aleksiča, prav tako se je letošnjega pohoda udeležilo nekaj ljubiteljev gora in narave iz Trsta. Pohoda sta se tokrat udeležila tudi dva vrhunska planinca: Joško Igerc iz Male vasi pri Globasnici, ki je že dvakrat osvojil najvišji vrh Afrike Kilimandžaro, ter Miro Koder iz Jesenic, ki se je pravkar vrnil iz najvišjega vrha Južne Amerike, nad 7000 metrov visokega Aconcagua v Andah.
Organizatorji pohoda so tudi letos odlikovali zveste pohodnike za večkratno udeležbo. Zlato značko za 25-kratno udeležbo je prejel Martin "Tinči" Urbajs (Zoprače), za 15-kratno Slavka in Franc Kukovica (Žitara vas), Nada Malle (Holbiče), Dušan Potrebuješ (Kranj/Slovenija), za 10-kratno pa Daniel Urschitz, Hanzi Urschitz (Malošče), Jovan Djurič (Stari Grad/Hrvaška), Vera Rehsmann (Breznica), Julij Iskra (Kotmara vas), Ivan Lukan (Vetrinj/Zg. Jezerce), Boštjan Osterman (Kranj/Slovenija). Za 5-kratno udeležbo so bili odlikovani: Albert Smrečnik (Globasnica), Joško Igerc (Mala vas), Andreas Urschitz (Malošče), Slavko Bandelj (Trst/Italija), Tone Zupan (Ljubljana/Slovenija), Martin Cerkvenik (Ljubljana/Slovenija), Miha Trampuž (Ljubljana/Slovenija), Janez in Sabine Buchwald (Pliberk), Hildegard in Vinko Wieser (Celovec), Miroslav Žolnir (Slovenj Gradec/Slovenija), Filip in Olga Gallob (Vrba), Maxi Gallob (Brnca), Mirko Oraže (Borovlje) in Štefan
Skitek (Prevalje/Slovenija).
K uspehom letošnje prireditve pa so poleg aktivnih pohodnikov iz celotnega prostora Alpe-Jadran bistveno prispevajo tudi številni prizadevni prostovoljni sodelavci Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze na čelu z Danilotom
Prušnikom. V organizacijskem odboru za 28. zimski pohod Arihova peč 2006 so aktivno sodelovali: Danilo Prušnik, Lubo in Martin Urbajs, Samo Kupper, Hanzi, Vera, Christian in Daniel Rehsmann, Slavko in Samo Sticker, Dora in Lino Kupper, Ema in Mirko Oraže, zdravnik Roman Schellander, Hanzi Lesjak, Pepca Lederer, Joka Serajnik, Tonči Serajnik, Tomi Mikl, Martin Kupper, Niko
Ottowitz, Ernst Rasinger, Hanzi Einspieler, Štefan Janežič, Andrej Einspieler, Peter Druml, Hanca Pörtsch, Marjan Metschina, Ernst in Erna Zeichen, ter koordinator pohoda in tajnik SŠZ Ivan Lukan.
Prireditelji in organizatorji 28. pohoda Arihova peč 2006 se zahvaljujejo za podporo tudi številnim sponzorjem, mdr. Zvezi Bank v Celovcu, Posojilnicam Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak in Železna Kapla, tovarni smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, športnemu referatu pri koroški deželni vladi, in drugim.
Določen je tudi že datum 29. zimskega pohoda Arihova peč. Zaradi slabih izkušenj z vremenom v zadnjih letih, še posebej letos, je organizacijski odbor odločil, da bo pohod spet meseca februarja. Leta 2007 bo na sporedu v nedeljo, 11. februarja. S preložitvijo v mesec februar bo pohod tudi spet
bližje obletnici tragedije po Arihovo pečjo (9. februar 1945). Prisrčno vabljeni! (I.L.)

Kapelški planinci.


Ekipa pohoda, startni kiosk, pohodniki.


Koča na Bleščeči, kontrolna postaja pred kočo, spominska plošča.


Resmanova koča, zaključek prireditve.


Pohod v spomin Ivana Hojnika
Planinska sekcija SKD Globasnica je v nedeljo 7.5.2006 vabila na že tradicionalni pohod v spomin Ivanu Hojniku. Ivan Hojnik se je rodil 21.3.1977 na Ledu pri Rudi. Leta 1902 je bil posvečen v duhovnika. Nekaj časa je kaplanoval v Železni Kapli in Globasnici. Velja za ustanovitelja SKD Globasnica ter globaške posojilnice. Od leta 1905 do leta 1941 je bil duhovnik v Koprivni na Slovenskem. Ob svoji duhovniški službi je še opravljal celo vrsto drugih služb. V župniški hiši
pri Sv. Jakobu je ustanovil osnovno šolo, kjer je do leta 1936 poučeval do 70 učencev. V isti stavbi je kot občinski tajnik vodil tajniške posle takratne občine Koprivna. V Koprivni je trasiral ceste, gradil elektrarno in vodovod. Ukvarjal se je s fotografijo in kmetijstvom. Pomagal je bolnikom in
tudi pulil zobe. Leta 1941 so ga Nemci odpeljali v Stično, kjer je leta 1943 umrl. Ker je veliko naredil za Koprivno, se ga tam še danes spominjajo.
Njemu v spomin je Šoštarjev Albert letos že četrtič organiziral pohod po Hojnikovi poti iz Globasnice do Sv. Jakoba. Že ob 5.00 uri zjutraj smo se pohodniki odpravili peš iz Globasnice preko Luž do kmetije Kumer v Koprivni v Sloveniji. Tam so nam postregli z zajtrkom in za zahvalo smo zapeli nekaj pesmi. Pot smo nadaljevali do cerkve Sv. Ane, ki je znana po kipu črne Matere božje. Tam so nas pogostili Šoparjevi. Pri naslednji Zdovčevi kmetiji, kjer je leta 1943 narodni heroj Franc Pasterk-Lenart ustanovil 1. koroški bataljon, smo zapeli partizanske pesmi. Nato smo se spustili v
dolino do nekdanje gostilne Lipold, tam prečkali potok in se ponovno dvigali do cerkve Sv. Jakoba. Po ogledu cerkve smo se se oglasili pri sosednji Mežnarjevi kmetiji, kjer so nas spet pogostili. Da ne bi zamudili maše pri Sv. Ani, so nas Kumrovi prepeljali z avtom nazaj do kmetije Kumer, kjer je
sledilo kosilo. Po kosilu pa smo se udeležili maše v spomin Ivanu Hojniku.
Zahvala velja še gorskemu vodniku PD Ravne g. Alojzu Pristavniku, ki je nas spremljal na poti in nam pripovedoval o zanimivostih teh krajih.


pri Kumru, sv. Ana, sv. Jakob

Planinci SPD Celovec na Topico in Ojstro
Zaradi letošnje dolge zime se planinska sezona začenja pozneje. Dne 13.5.2006 je SPD Celovec vabilo na prvo letošnjo turo na Topico in Ojstro v občini Železna Kapla. Tura se je začela pri nekdanji gostilni Riepl v lepenski Koprivni. Po lepo speljani stezi smo čez dobro uro hoje prišli na vrh 1649 m visoke Topice, ki je najbližja sosedinja Pece. Po krajšem odmoru smo se spustili na sedlo med Topico in Ojstro in po strmem vzponu smo stali čez dobro uro na 1577 m visoki Ojstri, ki je zaradi svoje tipične oblike daleč naokrog razpoznavna. Po daljšem odmoru na udobnih klopeh pod vrhom Ojstre smo se spustili do nekdanje gostilne Vegl, kjer smo zavili na levo. Nadaljna pot nas je vodila po makadamski cesti mimo kmetij Topičnik in Petrnel do Peršmana, kjer se
nahaja partizanski muzej. Oskrbnik Peršmanove domačije Cidej Foltej nas je prijazno sprejel in nam postregel s pijačo in pogačo. Po zadnjem vzponu od Peršmana do Riepla smo končali 4-urno krožno turo, ki je kot pripravljena za začetek gorske sezone.

Riepl, Topica in Ojstra;


Romanje k Sv. Duhu in vzpon na Olševo
SPD Zarja in SPD Celovec sta na binkoštni ponedeljek spet vabili na že tradicionalno romanje k Sv. Duhu pod Olševo. Žal letos ni bila možna uporaba grofove ceste do Št. Lenarta, od koder se je v zadnjih letih romalo do Sv. Duha. Zato smo se letos zapeljali preko Pavličevega sedla do kmetije Rogar pri Sv. Duhu. Od tam smo se peš podali na poldrugo uro trajajočo turo na zahodni vrh Olševe, na 1921 m visoki Obel kamen. Približno na polovici poti se na višini 1700 mnmv nahaja znamenita kraška jama Potočka zijalka, v kateri so izkopali ostanke človeka in medveda iz kamene dobe. Po daljšem postanku na še zasneženem vrhu Oblega kamna smo se spet vrnili do Sv. Duha, kjer so zvonovi že vabili k romarski maši. Za zaključek romarskega dneva pa je sledila veselica pri turistični kmetiji Rogar.



Potočka zijalka, Obel kamen, veselica pri Rogarju;


Srečanje obmejnih planinskih društev v Landarju-Benečija, 11.6.2006
V nedeljo, 11.t.m. se je v Landarju zbralo kakih 600 planincev iz Benečije, Koroške, Slovenije, Gorice in Trsta. Prišli so na tradicionalno Srečanje obmejnih planincev, ki ga je letos priredila Planinska družina Benečije. Po tolikih deževnih nedeljah jih je sprejel lep dan in praznik je obetal veliko lepih dogodkov in veselja. Ob 9.30 so se za hojo opremljeni planinci odpravili do vasi Vrh, do katere pelje pot med prelepimi gozdovi. Do Vrha je treba hoditi kaki dve uri. Na praznik pa niso prišli le planinci z gojzarji in palicami, ampak je prišlo tudi veliko ljudi, ki niso imeli namena hoditi. V Landarju je bila ob 10.uri predstavitev zanimive knjige Faustina Nazzija “Landarska jama v visokem srednjem veku”. Knjigo je izdalo Kulturno društvo Ivan Trinko, ki jo je ob avtorju predstavil Silvester Gabršček. Študija želi osvetliti preteklost Landarske jame v luči celotne čedajske epigrafike. Avtor je skušal ponovno brati napise v jami in pri tem odstraniti najrazličnejše predsodke. Uporabil je tudi domišlijo, ki pa ne zaide v pravljičnost, ampak ostaja v doslednem sklepanju. Srednji vek je bil obdobje polno skrivnosti in obenem bogat z modrostjo. Landarska jama pa je bila v vseh časih izbran kraj za simbolizme in obrede, ki so sledili najglobljim potrebam človeške narave, pa naj je bila ta poganska ali krščanska. Omenjeno dogajanje je trajalo do cenzure, ki jo je uvedel patriarh Pavlin Oglejski. Branje jame gre torej preko omenjene cenzure. Predstavitev knjige je bila dvojezična, prevajala je prof. Čiva Gruden. Pozdrav je prinesel podžupan občine Podbonesec Mario Domenis. Ob 12.uri so se pohodniki in številni udeleženci predstavitve knjige zbrali na “paštašuti” za vse. Ozračje je razveseljeval pihalni orkester iz Jesenic. Kosilu je sledil kulturni program. Zapel je otroški zbor Mali lujerji pod vodstvom Davida Klodiča, sledil je nastop zbora Matajur prav tako pod vodstvom Davida Klodiča. Prisotne pa sta s temperamentnim nastopom zabavali članici Beneškega gledališča Marina Cernetig in Anna Jussa. Sledili so številni pozdravi. Ves dan praznovanja so potekali vodeni obiski Landarske jame z vodiči organizacije Pro loco-Nediške doline. Prisotni so lahko kupili tudi novo majco beneških planincev. V Landarju je bil kiosk Kmečke zveze, domači obrtniki pa so predstavili svoje izdelke.

Gorska tura SPD Celovec na Gölz v Ziljski dolini

V soboto 24.6.2006 je SPD Celovec vabilo na gorsko turo na 2004 m visoki Gölz v Ziljski dolini. Po zboru v Št. Jakobu v R. smo se odpeljali preko Šmohorja v naselje Radnig (720 m). Od tam naprej smo šli peš po markirani poti, ki je speljana po starih rudarskih poteh. V davnih časih so tam iskali zlato, našli so pa samo svinec. Po zlatu pa je gora dobila svoje ime. Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli na planino Radniger Alm (1558 m), kjer se nahaja planšarska koča. Do sem vodi iz doline makadamska cesta, ki pa je odprta samo za gorske kolesarje. Proti vzhodu se odcepi markirana pot na 2119 m visoki Spitzegel. Mi smo zavili na levo proti zahodu in po dobri uri hoje stopili na vrh Goelza, od koder je lep pogled na sosednje vrhove Ziljskih Alp in na Belo jezero (Weissensee). Po daljšem postanku smo se po isti poti vračali v dolino.

 


Planinci SPD Celovec v dolini triglavskih jezer

Letos si je SPD Celovec izbral za cilj dvodnevnega izleta dolino triglavskih jezer.
Dne 15.7.2006 se je 35 planincev odpravilo z osebnimi avtomobili v Staro Fužino na Bohinjskem in naprej do planine Hebat. Od tam naprej je vodila strma pešpot na 1761 m visoki Pršivec nad severno obalo Bohinjskega jezera. Zaradi lepega razgleda na Bohinjsko jezero velja za najlepše razgledišče na Bohinjsko jezero. V masivu Pršivca je več globokih brezen, najgloblji je 776 m globoko brezno pri gamsovi glavici. Po kratkem spustu smo bili na planini Viševnik, ki žal ne služi več prvotnemu namenu. Nekdanje pastirske stanove so predelali v počitniške hišice, v enem pa se nahaja Zavetišče Draga Bregarja. Planini Viševnik je že sledila naslednja planina Ovčarija. Kmalu nato je bilo razpotje. Po levi poti je daljša a lažja pot do koče pri triglavskih jezerih, bolj zahtevna in krajša pot pa vodi čez 1851 m visoke Štapce do koče pri triglavskih jezerih (1683 m). Ta koča šteje zaradi svoje lege med najlepše na Slovenskem. Prva koča je tod blizu stala že leta 1785, na sedanjem mestu pa stoji že od leta 1880 naprej. Nekdanji predsednik koroške podružnice SPD Alojzij Knafeljc je bil dolga leta gospodar te koče, kjer smo preživeli zabavni večer in tudi prespali. Naslednjo jutro smo se razporedili v dve skupini. Večja skupina se je odločila za lažjo pot skozi dolino triglavskih jezer do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m) in po isti poti nazaj. Majhna skupina bolj motiviranih planincev se je odpravila na 2398 m visoko Veliko Špičje. Na poti na Veliko Špičje nismo srečali kozorogov, zato pa smo videli veliko število planink in drugih visokogorskih cvetlic. Pot smo nadaljevali najprej po grebenu Špičja, čez zakamenelega ledenika do Zasavske koče in nazaj po dolini triglavskih jezer do koče pri triglavskih jezerih. Po skupnem kosilu je sledil povratek v dolino do naših avtomobilov.
Dolina triglavskih jezer se nahaja v osrčju Triglavskega narodnega parka (TNP), ki je bil ustanovljen leta 1924 in danes obsega z skoraj 85.000 ha večji del slovenskega dela julijskih Alp. Dolina triglavskih jezer je naravni čudež z izjemno fauno in floro. Prečudovita so tudi jezera te doline. Največje Veliko jezero je dolgo čez 300 m. Najvišje ležeče jezero v podstenju je bilo še zdaj zaledenelo. Najbolj plitvo je s svojimi 2m Zeleno jezero. Dvojno jezero se spomladi združi v eno jezero. Najnižje ležeče Črno jezero je zaradi svoje lege najtoplejše. Kopanje je prepovedano v vseh teh jezerih. Zaradi nepopisne lepote je dolina triglavskih jezer biser slovenskih Julijcev in ob vsakem letnem času vreden obiska.


gasilska pred kočo pri triglavskih jezerih, Lepo Špičje, pred Zasavsko kočo na Prehodavcih;


Planinci SPD Celovec so bili v južnotirolskih Dolomitih

V nedeljo 30.7.2006 je SPD Celovec vabilo na gorsko turo na 2839 m visoki Duerrenstein v južnotirolskih Dolomitih.
Že ob 3.00 uri zjutraj smo se z osebnimi avtomobili odpeljali preko Toblacha v sosednjo dolino Altpragser Tal do parkirišča na Plaetzwiese (1993 m), izhodišče za gorske ture na okoliške gore kot Duerrenstein in Hohe Gaisl. To je del več kot 25.000 ha velikega naravnega parka Fanes-Sennes-Prags, ki znan po svojih kraških pojavih. Visoka planota Plaetzwiese šteje med najlepše pokrajine severnih Dolomitov in končna vključitev v ravno imenovani narodni park jo je rešilo pred celotno skomercializacijo. Kljub temu se vsak vikend tja odpravi velika množica turistov, ki okolici prej škoduje kot koristi. Po lepo speljani gorski poti smo čez dve uri prispeli na razgledni vrh Duerrensteina, od koder je lep razgled na znamenite vrhove Dolomitov, kot na primer Hohe Gaisl, Monte Cristalo in Tri Cine. Po zasluženem odmoru smo se po isti poti spet vrnili na Plaetzwiese. Po kosilu v tamkajšni gostilni smo se še odpeljali do bližnjega jezera Pragser Wildsee (1494 m) v dolini Pragser Tal. Zaradi svoje slikovite lege pod ostenjem Hohe Gaisl, modro-zelene barve in velikosti (z 31 ha površine in 35 m globine največje dolomitsko jezero) ga imajo za perlo dolomitskih jezer. Ob enournem sprehodu okoli jezera smo videli mnogo kopalcev, ki so se sončili na divjih plažah, nekateri pa so celo plavali v 14 stopinj mrzli vodi. Po dobri kavici ob jezerskem lokalu in polni lepih vtisov smo se spet po isti poti odpravili domov.

 


Poletno srečanje z državnim predsednikom Fischerjem
Na vsakoletno poletno srečanje z državnim predsednikom v Dunajski Hofburg je bilo letos vabljeno tudi slovensko planinsko društvo Celovec. V kratkem pogovoru z državnim predsednikom Dr. Fischerjem se je predsednik SPD Celovec Hanzej Lesjak zahvalil za vabilo in izrekel najlepše planinske pozdrave vseh članov. Državni predsednik nam je čestital da se držimo kot planinsko
društvo Koroških Slovencev, povprašal je po številu članov in dodal, da tudi on zelo rad hodi v planine.



poletno srečanje z državnim predsednikom Fischerjem, Štefan Kramer in Hanzi Lesjak


Jesenska gorska tura na Goli vrh

V nedeljo 8.10.2006 je SPD Celovec vabilo na gorsko turo na Goli vrh (1787m) v Kamniških Alpah. Z avtomobilom smo se zapeljali v Belsko Kočno do zapornice, kjer se začne naravni rezervat Belske Kočne. Od tam nas usmeri kašipot "Goli" na desno proti Golemu vrhu. Ob tej tabli je bila pred kratkim še druga tabla z napisom "Goli vrh, Jenkova planina", katero je moral odstraniti kak nestrpnež. Na začetku poti štev. 615 so še vidni ostanki plavža, kjer so pred nekaj desetletji predelovali živosrebrno rudo. Po dobri uri hoje skozi visok bukov gozd smo prispeli na opuščeno Jenkovo planino (1494m), na kateri je stal nekoč hlev, ki je bil pred leti predelan v slikovito planinsko kočo. Na Jenkovi planini se na levo odcepi markirana pot, ki vodi na Veliko Babo, na desno pa dve markirani poti na Goli vrh. Iz Jenkove planine je še slabo uro hoje po slovenski poti, ki vodi tik ob državni meji na Goli vrh. Iz vrha smo ob čudovitem vremenu lahko občudovali vse okoliške vrhove Kamniških Alp, Karavank in celo Triglava. Za sestop smo vzeli avstrijsko pot, ki je nekaj daljša in bolj položna. Celotna tura je lahka in nezahtevna in priporočljiva za družinske izlete.


smerokaz, Jenkova planina, Goli vrh;


 
Arhiv po letih : 2006 - 2005 - 2004 - 2003
Vreme danes - Pregled na domači strani Slovenskih sporedov ORF